'Na mizi imamo izredno slab scenarij'

Člani komisije DZ za nadzor javnih financ so se danes kot zainteresirano delovno telo seznanili s predlogom državnega proračuna za prihodnji dve leti ter se strinjali, da načrtovani proračunski in javnofinančni primanjkljaji bistveno ogrožajo stabilnost javnih financ v Sloveniji.

Vlada v letu 2010 načrtuje povečanje proračunskega primanjkljaja na 5,04 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oz. javnofinančnega primanjkljaja na 5,62 odstotka BDP, v letu pozneje pa naj bi primanjkljaj v proračunu znašal 4,08 odstotka BDP in v javnih financah 4,51 odstotka BDP. S tem je resno ogrožena stabilnost javnih financ, saj številke znatno presegajo maastrichtske kriterije ter priporočila pakta o stabilnosti in rasti, je opozoril Andrej Vizjak (SDS).

Finančni minister Franc Križanič je priznal, da so načrtovani primanjkljaji zgodovinski tako za Slovenijo kot za večino razvitih držav. A brez njih bi kriza dobila razsežnosti iz leta 1929, je menil. Ker so bili v prejšnjem mandatu odpravljeni nekateri davki, bi bilo treba najti nove vire, a je to v obdobju krize neizvedljivo, je dodal.

Kaj bo z racionalizacijo porabe?

Razkorak med prihodki in odhodki se bo povečal do te mere, da bo postal nevzdržen, je ocenil Zvonko Černač (SDS). Kot je ugotovil, iz obravnavanih dokumentov ni razviden namen vlade o racionalizaciji javne porabe. "Na mizi imamo izredno slab scenarij," je dejal.

Člani komisije so vlado pozvali, naj v dopolnjenem predlogu proračuna za prihodnji dve leti – tega bo morala po zaključku obravnav na sejah vseh zainteresiranih delovnih teles v DZ posredovati najpozneje do 8. novembra – omeji tekoče odhodke države ter odhodke, ki so povezani z neproduktivnimi investicijami, in sicer na raven, ki bo zagotavljala ne več kot triodstoten primanjkljaj.

Vlada naj poleg tega z učinkovitimi ukrepi za oživitev gospodarske aktivnosti spodbudi gospodarsko rast in posledično prilive v proračun. Medtem ko je Križanič menil, da davčnih stopenj v trenutnih kriznih razmerah ni mogoče povečevati, pa je komisija ugotovila, da vlada v letih 2010 in 2011 znatno povečuje obstoječa davčna bremena za gospodarstvo in prebivalstvo. Ob tem so na seji govorili predvsem o napovedi davka na nepremičnine ter takse za izpuste ogljikovega dioksida.

Vizjak: Kopica floskul

Križanič je v predstavitvi proračunskih dokumentov izpostavil razvojno usmerjenost države kot proračunsko kategorijo. "Prvič uvajamo razvojne politike kot pokazatelje usmerjanja sredstev v doseganje ciljev lizbonske strategije, družbe znanja, visoke produktivnosti in temu primerno visoke blaginje," je dejal.

Zato je predlog proračuna sestavljen v obliki 16 politik, med katerimi sta za razvojni preobrat po ministrovih besedah najbolj pomembni politika visokega šolstva, znanosti, tehnologije in informacijske družbe ter politika spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti.

O programsko naravnanem proračunu je Vizjak menil, da gre zgolj "za celo kopico floskul brez jasno določenih ciljev". Zato bo povsem nemogoče ocenjevati uspešnost izvrševanja proračuna, je menil ter dodal, da bi bila najboljša razvojna politika v tem trenutku odpiranje novih delovnih mest, česar pa sam v proračunskih dokumentih ne najde.