Premier Golob v poslanici: Simbolika velike noči je močna

Na največji krščanski praznik so zjutraj v cerkvah potekale vstajenjske procesije z mašami, na katerih so slovesne aleluje naznanile, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.

Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji so v poslanici ob velikonočnih praznikih poudarili, "naj se ne predajamo obupu nad življenjem". Vsem so zaželeli blagoslovljeno veliko noč, da bi "prepoznali Boga, ki hodi z nami in nas vabi k polnosti življenja".

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje je velikonočno mašo s procesijo začel ob 6.30 v novomeški stolnici.

Nadškof Zore: Praznik Jezusovega vstajenja ni samoumeven

Ob največjem krščanskem prazniku so škofje darovali vstajenjske maše. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi dejal, da praznik Jezusovega vstajenja nikakor in na noben način ni samoumeven. "Velika noč je za nas povabilo, da tudi mi odložimo vse tisto, zaradi česar smo zvezani, da ne moremo z neoviranim korakom in neobremenjenim srcem hoditi za svojim Odrešenikom," je pri vstajenjski maši v ljubljanski stolnici dejal.

S svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem nas, kot je dodal Zore, Jezus uči in vabi, naj odložimo dela teme in oblečemo orožje svetlobe. "Če smo Kristusovi, odvrzimo sovraštvo, prepirljivost, nevoščljivost, jezo, častihlepnost in še toliko drugega, kar kot okovi oklepa naša srca. Če smo vstali z njim, si oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa," je dejal.

Ravno ta "oblečenost v Kristusa" bi moralo po njegovih besedah biti kristjanovo razpoznavno znamenje. S seboj bi ga moral nosit vse življenje. "Iz kristjanovih oči bi moralo vedno sijati obzorje večnosti, obzorje življenja. In današnji svet potrebuje oboje, upanje in življenje," je med drugim dejal Zore.

Novomeški škof Andrej Saje pa je poudaril, da je velika noč praznik resničnega življenja, in se v pridigi dotaknil tudi evtanazije. Med mašo je dejal, da je velika noč "praznik pravega in resničnega življenja". Dodal je, da človekovo življenje, za katerega kristjani verujejo, da je Božji dar, ni več nedotakljivo. "Predlog zakona z namenom, da ublaži trpljenje redkim posameznikom, prinaša številne nove probleme za širšo družbo in skrite pasti ter na področju varovanja človeškega življenja odpira možnosti za zlorabe," je opozoril Saje.

V povezavi z lansko izjavo komisije Pravičnost in mir pa je ponovil, da življenja ne smemo vrednotiti glede na njegovo koristnost, funkcionalnost, zdravje, sposobnost avtonomnega odločanja ali celo glede na stroške zdravljenja.

"Dostojanstvo, ki ga uživa sleherna človeška oseba, ga varuje pred tem, da bi kdorkoli lahko posegel v njeno življenje. Z uvajanjem razlikovanja med vrednim in nevrednim človeškim življenjem bi pokopali temeljno civilizacijsko pridobitev, ki zagotavlja nedotakljivost vsakega človeškega življenja," je dejal Saje.

Poleg maš so škofje in duhovniki davi vodili tudi vstajenjske procesije. Nadškof Zore pa bo ob 15. uri v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani vodil tudi votivno protipotresno pobožnost, je še zapisano na spletni strani Slovenske škofovske konference.

Golob: Simbolika velike noči nam sporoča, da se lahko tudi v najtežjih časih nadejamo novega jutra

"Spoštovane državljanke in državljani, cenjeni rojaki v zamejstvu in po svetu. Rad bi vam iz srca voščil vesele velikonočne praznike. Vsem, ki vam ti dnevi pomenijo košček tradicije, zaradi katere se zberete in poveselite v krogu najdražjih. Za prenekaterega med nami pa je ta konec tedna tudi dobrodošel trenutek za postanek, razmislek, morda kar prenovo. Simbolika velike noči je močna," pa je v poslanici zapisal premier Robert Golob.

Po njegovih besedah nam, povedano drugače, simbolika velike noči sporoča, da se lahko tudi v najtežjih časih nadejamo zmage dobrega nad zlom. Ob tem je izpostavil, da živimo v času, ko se kot posamezniki, pa tudi kot narod, soočamo z vsakovrstnimi izzivi, ki so po njegovih besedah premagljivi, če bomo le znali zaupati v solidarnost in prisluhniti sočloveku.

"Velika noč je nenazadnje prelomnica tudi v naravi, ki nas obdaja. To je čas, ko dan za nekaj časa spet premaga temo. Ko stoletne veje dreves poženejo nove, zelene poganjke. To je rojstvo vsega novega, pozitivnega, navdihujočega. Če bomo znali te preproste nauke narave preplesti v svoje misli in ravnanja, bomo bolje živeli tudi ljudje," je prepričan premier.

Vsem je zaželel, da velikonočne praznike preživijo mirno in skupaj s svojimi najbližjimi.

Papež v velikonočni vigiliji o razbitih težnjah po miru

Papež Frančišek je v soboto zvečer v velikonočni vigiliji v baziliki svetega Petra opozoril na "vse težnje po miru, ki jih je razbila krutost sovraštva in silovitost vojne". Pridigo pred 6000 verniki je vodil po tem, ko se v petek ni udeležil križevega pota v rimskem Koloseju, kar je znova sprožilo ugibanja glede njegovega zdravstvenega stanja.

Čeprav je papež v petek v zadnjem hipu odpovedal udeležbo na križevem potu, so v Vatikanu zagotovili, da bo vodil velikonočno vigilijo, danes pa velikonočno bogoslužje, po katerem bo podelil blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi).

V desetminutni pridigi je papež govoril o vojni in miru, a tudi o "zidovih sebičnosti in ravnodušnosti", navajajo tuje tiskovne agencije. V Vatikanu vztrajajo, da posebnega razloga za skrb glede zdravja 87-letnega papeža ni in da je bila petkova odpoved zgolj previdnostni ukrep.

Na Trgu svetega Petra okoli 60.000 ljudi

V tradicionalni poslanici ob veliki noči pa je opozoril na vojne v svetu in spomnil na žrtve številnih konfliktov. Na Trgu sv. Petra v Vatikanu, kjer se je zbralo na deset tisoče vernikov, je pozval k prekinitvi ognja v Gazi in dostopu humanitarne pomoči v tej palestinski enklavi. Spomnil je tudi na vojno v Ukrajini.

"Danes težke, pretežke gmote zapirajo upanje človeštva. Gmota vojne, gmota humanitarnih kriz in kršitev človekovih pravic, gmota trgovine z ljudmi," je dejal.  Frančišek je ponovil tudi svoj poziv k zagotovitvi dostopa humanitarne pomoči za Gazo, takojšnji izpustitvi zajetih talcev 7. oktobra lani in takojšnji prekinitvi ognja v Gazi. Pri tem je opozoril na "izčrpano civilno prebivalstvo", še zlasti na trpljenje otrok.

"Vojna je vedno nesmisel," je poudaril papež. "Ne dopustimo, da bi vojni vetrovi še močneje zapihali nad Evropo in Sredozemljem," je dodal in pozval, naj se ne prepustimo logiki orožja in ponovnega oboroževanja.

Frančišek se je spomnil tudi drugih konfliktov, med drugim v Siriji, Libanonu, Armeniji in Azerbajdžanu, na Haitiju in v Mjanmaru ter v Afriki. Papeževe pozive k miru so ljudje na trgu pospremili s ploskanjem.

Papež je ob vrhuncu velikonočnih praznovanj vodil velikonočno bogoslužje, po katerem je na Trgu svetega Petra razglasil velikonočno sporočilo in daroval blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi). Po navedbah Svetega sedeža se je na trgu zbralo kakih 60.000 ljudi.

87-letni papež je do oltarja prišel v invalidskem vozičku in med bogoslužjem sedel, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po končani maši se je nato zapeljal mimo množice vernikov v svojem papamobilu, številni pa so ob tem vzklikali "Naj živi papež".