Na ljubljanskih Žalah slovo od Janeza Zemljariča

Janez Zemljarič se je rodil 30. decembra 1928 v Bukovcih pri Ptuju, diplomiral je na pravni fakulteti leta 1961, kasneje pa je imel številne politične, družbene in gospodarske funkcije. V začetku 80. let je bil Zemljarič predsednik slovenske vlade, zatem pa pet let podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade. Bil je tudi notranji minister in direktor Službe državne varnosti. V zadnjih 50 letih je bil eden od najbolj vplivnih ljudi v Sloveniji. 

Vlada se je v četrtek odločila, da se pogreb organizira z vojaškimi častmi, kar pomeni, da je potekal v skladu s pravili službe v Slovenski vojski.

Vladi je pogreb Zemljariča z vojaškimi častmi predlagal Marjan Šiftar z drugimi pobudniki, članicami in člani izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije v obdobju med letoma 1980 in 1984. Kot je zapisal, je Zemljarič ob uspešnem opravljanju številnih odgovornih dolžnosti v političnem in javnem življenju, zavzemanju za gospodarski in vsesplošni razvoj ter dobrobit Slovenije operativno vodil velike projekte trajnega nacionalnega pomena.

Med temi projekti je Šiftar omenil organizacijo gradnje Cankarjevega doma, gradnjo Kliničnega centra v Ljubljani, ljubljanske obvoznice in Hale Tivoli v Ljubljani, pa tudi začetek gradnje avtocestnega križa. Poleg tega je spodbujal izvozno gospodarstvo na svetovne trge, so besede iz obrazložitve predloga navedli na vladi.

Zemljarič je umrl 30. decembra na svoj 94. rojstni dan.

Kritike zaradi pogreba z vojaškimi častmi

Na odločitev vlade, da Zemljariča pokopljejo z vojaškimi častmi, so se odzvali v SDS in jo označili za odločitev, ki je v temeljnem nasprotju z duhom slovenske ustave, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, človekovih pravic in vladavini prava. Kot so dodali: "Sklep Golobove vlade v jedru krši temeljne pravice do človekovega dostojanstva in predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe."

Do vladne odločitve so kritični tudi v Zboru za republiko, kjer so zapisali, da je bil pokojni (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Prepričani so, da vlada izkazuje svojo privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu in ponižujoč, ignorantski odnos do vseh, ki so v totalitarnem režimu trpeli ali bili celo ob življenje.

Zoper sklep vlade ostro nasprotuje tudi Društvo političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja. Po njihovem mnenju je odločitev vlade v temeljnem nasprotju z vsemi ustavnimi vrednotami Republike Slovenije, prav tako dodajajo, da "v jedru krši naše pravice do človekovega dostojanstva in predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe".

"Zloraba vojaških časti za poveličevanje šefa zločinske organizacije je nenazadnje tudi žalitev za Slovensko vojsko, ki je nastala na temelju odpora zoper represivni režim, katerega sestavni del je bila desetletja tudi Služba državne varnosti oziroma Udba," še navajajo v svoji protestni izjavi.