Na Ljubljanici predstavili solarni čoln, prvi v Sloveniji in Evropi

"Sončna energija je doslej na plovilih služila samo kot pomoč pri pogonu, 100-odstotno solarnega plovila pa ni še nikjer v Evropi," pove jeseniški inovator Saša Mandžić – prav tisti, ki je s hrvaškim sodelavcem Markom Sušnjem s solarno avtobusno postajo pred letom dni poskrbel, da Domžalčanov, ki zjutraj čakajo avtobus, ne zebe. "Tehnologijo solarne avtobusne postaje smo zdaj prenesli še v navtiko," pojasni, ko nas sprejmeta ob Ljubljanici.

Trup in streha, na kateri so nameščeni štirje paneli iz stekla, sta izdelana na Hrvaškem. Paneli s pomočjo sonca proizvajajo električno energijo, ki poganja plovilo, na enak način se polnijo tudi luči in radio na njem.

Maksimalna hitrost, ki jo čoln lahko doseže, je sedem milj, približno 10 km/h. Če vozi s polno močjo, ima podnevi tri do štiri ure dometa, ponoči pa dve uri. Če vozi z manjšo močjo, se čas vožnje podaljša, pojasnjujeta.

Solarno električno plovilo lahko poganja izključno energija sonca, ima pa tudi možnost dodatnega dizelskega agregata v trupu. Ko sistem vidi, da gredo baterije proti koncu, prižge agregat in jih napolni. Obstaja tudi možnost priklopa zunanjega motorja, plovilo pa se lahko napolni tudi na elektriko. Možnosti, da bi z njim kje obtičali, tako ni, zatrjujeta sogovornika. "Njegove sposobnosti niso nič slabše od čolna z bencinskim motorjem. Tudi tega je treba napolniti."

Cena osnovnega modela je 25.000 evrov

Čoln, primeren za jezera in reke, malo manj pa za visoke valove na morju, sta izdelovala približno leto dni, predstavila sta ga že v Nemčiji, na Hrvaškem, po Sloveniji je na vrsti še Avstrija.

Dolg je 6,8 metra, širok 2,3 metra, sprejme lahko osem oseb, spredaj ima možnost ležišča za tri.

Izdelala sta štiri različice, cena, po kateri sta osnovni model ponudila na tržišču, pa je 25.000 evrov. Bolj, kot je plovilo dodelano, višja je cena. In na kakšne kupce ciljata? "Čoln je primeren za vse – za fizične osebe, ki si želijo mirne plovbe ali ribolova, ali za podjetja, ki želijo prevažati potnike po jezerih in rekah. Za ribiče, na primer, ki gredo na nočni ribolov na lignje. Čoln pluje počasi in nima zvoka motorja, ki bi preplašil ribe," pojasni Sušanj.

'To je prihodnost, ki je prišla že danes'

Prednosti takšnega čolna so, da je stabilen, povsem neslišen in okolju prijazen, saj nima izpustov in nobene porabe, je povsem samozadosten. "Koncept čolna je kupljen od italijanske družine, ki je pred leti v Genovi izdelovala lesene čolne. Njegova glavna prednost je stabilnost, na velikih valovih se bo vedel enako kot na mirni vodi. Edino, česar ne zmore, je velika hitrost – nikoli ne bo glisiral. A tisti, ki gre na čoln, si tako ali tako vzame čas za mirno vožnjo in si ne želi nekega hitenje po jezeru," še doda.

Glede na to, da so dizelski motorji na jezerih in rekah že prepovedani, vse več jezer pa prepoveduje tudi čolne z izven krmnimi motorji, kakršni vozijo po Ljubljanici, bodo solarna plovila vedno bolj aktualna, sta prepričana. "Elektrika postaja primarno in edino gorivo. Nihče več je ne more zadržati, dolga leta so poskušali, zdaj pa ne gre več, samo poglejte avtomobile. Poleg tega je brezplačna – svetlobo imamo na voljo vsak dan in jo premalo izkoriščamo. Takšna plovila so prihodnost, ki je prišla že danes."

Po solarni avtobusni postaji in solarnem plovilu se seveda poraja vprašanje – kaj sledi? Projekt, o katerem Mandžić in Sušanj razmišljata že dlje časa, pa še ni dočakal realizacije, so solarne sani. Morda bomo prav kmalu pisali tudi o tem.