Na krovu stare ladje, ki je s tržišča spravila 11 ton kokaina

Zvok ropotanja dizelskega agregata se je mešal z vonjem po istem, ko smo se po klančini s potniškega terminala koprskega pristanišča vzpenjali na palubo 80-metrske ladje. Sledovi rje so vidni povsod na krovu, bleščijo pa se orožje in sodobna tehnologija.  

Čeprav je patruljno ladjo francoske mornarice Commandant Bouan že vidno načel zob časa, njen poveljnik, kapitan Damien Tocque, vztraja, da je še vedno kos svojim nalogam. "Čeprav je stara že štiri desetletja, z dodajanjem nove opreme uspemo vedno znova povečevati njene operativne sposobnosti," nam je zatrdil. Glavne naloge ladje so patruljiranje ob francoski obali, v Evropi in na čezmorskih ozemljih. Posadka pogosto sodeluje tudi na nalogah v podporo miru po vsem svetu, prav tako pa iščejo in razkrivajo preprodajalce mamil. 

Tako se lahko pohvalijo tudi z zasegom največje količino mamil v zgodovini francoske mornarice. Marca letos so ob afriški obali v Gvinejskem zalivu na ribiški ladji, ki je plula pod brazilsko zastavo, zasegli skoraj 11 ton kokaina, na tržišču vrednega približno 695 milijonov evrov.

Ladja nosi letnico 1984 in ime po francoskem mornariškem kapetanu Pierru Bouanu, ki je služil v drugi svetovni vojni. Je zadnji predstavnik razreda aviso d'Estienne d'Orves, znana tudi pod imenom aviso tipa A69.

V Slovenijo je pred dnevi priplula naravnost iz Francije, pot pa nato nadaljevala proti Hrvaški, čaka jo plovba vse do Albanije. Posadka je odšla na pettedensko misijo. "Ja, nekoliko krajše kot britanske ali ameriške misije, ko odplujejo za pet mesecev," pravi podporočnica Capucine, ki je zadolžena za komunikacije in podatkovne baze.

Med 98-člansko posadko je tokrat edina ženska, čeprav je na nekaterih ladjah francoske mornarice tudi že po 30 odstotkov predstavnic nežnejšega spola. "Vsi smo vojaki," za 24ur.com zatrdi, da ne občuti nobene razlike.

"Ne, ne delijo si postelj, to je znano s podmornic, tukaj pa ima vsak svojo. Tako jim nudimo vsaj minimalno udobje," zagotavlja poveljnik.

Streli v opozorilo

Na ogled ladje nas popelje podporočnik Geraud, ki je izurjen za nadvodno bojevanje. Ponosni so na izvidniški dron, ki lahko podnevi ali ponoči preleti 50 kilometrov. Zanj sta zadolžena dva pilota, eden upravlja napravo, drug pripadajočo kamero.

Na krovu so mitraljezi ameriške izdelave in 100-milimetrski glavni top z 10-kilometrskim dosegom. Orožje sicer večinoma uporabljajo za opozorila, ustrelijo denimo pred ladjo tihotapcev, da se ta ustavi. Položaj tarče jim pomagajo določiti sodobni radarji. V slogu Titanika je na krovu vedno tudi opoazovalec, tako podnevi kot ponoči.

Če tehnologija odpove

Čeprav se navigacija izrisuje na računalniškem zaslonu, se učijo tudi na navadnem zemljevidu, tam ležita ravnilo in šestilo. Obvezna oprema je tudi ogromen kompas, če se izgubi signal, položaj določajo tudi s pomočjo zvezd in sekstanta. Če jim uspe zadeti vsaj na štiri navtične milije, je to sredi oceana precej dobro, pravijo.

Glavna komandna soba je skrivnost, ogledamo pa si strojnico in pripadajočo kontrolno sobo, ki je polna vseh mogočih stikal. V primeru požarnega alarma so popolnoma opremljeni v petih minutah tudi med spanjem.

Eni boljših potapljačev tudi v svetovnem merilu

Poveljnik ladje je med nekajdnevnim postankom v Kopru na krovu sprejel predstavnike slovenskega ministrstva za obrambo, predstavnike diplomatskega zbora, člane francoske skupnosti, ki živijo v Sloveniji ter učence Mednarodne francoske šole v Ljubljani.

Najprej se je zaslišala Marsejeza, ko je na krov prišel generalmajor Dobran Božič, pa še Zdravljica. 

Pojasnil je, da gre v tem primeru vojaško-diplomatski obisk, vsaka ladja izkazuje čast drugi strani s tem, da se oglasi. Izpostavil je dobro zgodovinsko sodelovanje s francosko vojsko in mornarico: "Treba je poudariti, da je bila francoska ladja tudi prva vojaška ladja na uradnem obisku v Sloveniji," se je generalmajor ozrl dve desetletji nazaj, ko je bil sam še častnik za povezavo.

Na samih ladjah v času svoje dolge kariere v vojaški uniformi razen obiskov sicer ni preživel veliko časa: "Nisem mornar in verjetno bi mi bilo zelo hitro slabo," se je posmejal.

Spomnil je tudi, da je bila prav francoska mornarica tista, ki je prevzela mentorstvo v začetnem obdobju razvoja slovenske mornarice. "Predvsem potapljači so tisti, ki so eni boljših v Evropi ali pa kar v svetu," je dodal.

Slovenija kot pomorska država

"Če gledamo skozi zgodovino, so bile ravno mornarice tiste, ki so omogočale razvoj ali razcvet vsake družbe oziroma imperija. Nato je bila mornarica morda nekoliko zanemarjena, nekje okoli leta 2010 se je že pozabilo, da podmornice sploh obstajajo. Rečeno je bilo, da je to že zamrlo, mislim, da je danes ne moreš naročiti. Za Slovenijo in Evropsko unijo je pomembno, da razvija močno mornarico, saj s tem zagotavlja svojo suverenost, ki se ne zagotavlja samo na kopnem. Mornarica ima velik vpliv na trgovanje, na odprte trgovske poti, na sodelovanje in tudi na projekcijo svoje sile, če gledamo drugam," je zatrdil.

Poudarja, da je Slovenija pomorska država: "Ne glede na to, koliko morja imamo, ga imamo. Naše morje, ki ga ljubimo in ga bomo zagotovo vedno ubranili." Po njegovih besedah načrti na tem področju seveda ne gredo denimo v smeri letalonosilke, ampak specializiranih vojaških zmogljivosti, ki so pomembne za Slovenijo, hkrati pa tudi za zavezništvo.

"Načrti so, vizije so, ampak v tako oddaljeni prihodnosti, da je še prezgodaj razpravljati o tem, saj je težko govoriti, kaj bo čez dve ali tri leta," je svetovalec v kabinetu ministra za obrambo odgovoril glede morebitnih obrisov nove ladje za slovensko mornarico, ki bi se pridružila obstoječima Triglavu in Ankaranu.

 "Trenutno je bistvenega pomena to, da v morje vrnemo ladjo Triglav," je Božič še dejal glede slovenske mornarice, za ladjo Ankaran pa dodal, da dobro deluje in da je šlo pri tej za enega najboljših nakupov.