Z bagrom nad prvo ogroženo stavbo, za njo ostal le kup ruševin

Na seznamu objektov, ki so zaradi posledic poplav in plazov po ujmi avgusta 2023 strokovno ocenjeni kot neprimerni za bivanje oziroma se nahajajo na ogroženih območjih, je trenutno 289 objektov, od tega jih je 18 na Koroškem, preostali so večinoma v Savinjski dolini.

Za dodatnih 40 objektov so bila narejena strokovna mnenja, končane so razgrnitve, pripravljajo se odgovori na pripombe, potem pa gredo tudi ti objekti kot vedno v sklep na vlado, je ob današnjem prvem rušenju objekta po ujmi 2023 pri Prevaljah povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.  Šefic je  dejal, da se danes pričenja z zadnjo fazo v procesu odstranitve tistih objektov, za katere je stroka ocenila, da je to nujno potrebno zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi, ki živijo na teh ogroženih območjih oziroma v teh objektih. "Gre za eno najpomembnejših nalog, ki jih opravljamo v tej sanaciji, kjer trajno rešujemo ljudi, ki so živeli na ogroženih območjih, odstranjujemo objekte, ki so bili uničeni, zelo poškodovani ali pa so na območjih, na katerih ni možno na istem mestu zgraditi novega objekta, je povedal državni sekretar.

Celotni proces se je začel v začetku lanskega leta, ko je stroka identificirala ogrožene objekte. "Gre za izjemno zahteven proces, ne le s tehničnega ali postopkovnega vidika, ampak predvsem za zelo zahtevno obdobje za ljudi, ki so vključeni v te postopke in ki se bodo morali seliti," je dejal in dodal, da v Službi vlade za obnovo po poplavah in plazovih veliko energije vlagajo v pogovore in dobro izpeljane postopke, v katerih poskušajo pojasniti razloge in način izvedbe aktivnosti." Proces je, po besedah državnega sekretarja, zahteven in je bil tudi relativno dolg, zlasti za ljudi, ki so bili najbolj prizadeti zaradi porušenja njihovih domov. "Vendar menimo, da je bilo za ta postopek nujno potrebno, da je bil dobro izveden. Predvsem za to, da smo lahko dejansko natančno in podrobno ugotovili vse okoliščine in na podlagi teh okoliščin tudi sprejeli ustrezne odločitve." 

Državni sekretar Šefic je že večkrat poudaril, da gre za domove ljudi, zato je morala stroka temeljito preučiti vse zorne kote in na podlagi tega sprejeti tudi ustrezne odločitve. "Ob tej priložnosti želim še enkrat poudariti, da je vse te odločitve preveril tudi Svet za obnovo, ki je obsežna gradiva in analize temeljito preučil in se do njih opredelil, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem tudi vsem članom Sveta in predsedniku Sveta za obnovo gospodu Pipenbaherju," je dodal Šefic.

Državni sekretar Šefic se je zahvalil vsem, ki sodelujejo v celotnem procesu in vlagajo napor in energijo v uspešen in hiter zaključek slednjega. "Posebej gre zahvala tudi lastnikom, saj z izjemnim sodelovanjem in medsebojnim razumevanjem ter upoštevanjem tako interesov in hkrati omejitev, najdemo sporazumne rešitve in uspešno zaključujemo aktivnosti v procesu sanacije," je dejal.

Po odstranitvi objekta se bo območje saniralo in vzpostavilo čim bolj naravno stanje. Na območjih, kjer bodo objekti odstranjeni, ne bo več mogoče graditi, zemljišča bodo predana v upravljanje Direkciji Republike Slovenije za vode in bodo namenjena zgolj protipoplavnim ukrepom.

Postopke v zvezi z odkupi in rušenji ogroženih in poškodovanih objektov od lanske jeseni izvaja družba za svetovanje in upravljanje DSU. Ta je do danes podpisala 181 pogodb za odkupe objektov, za 19 objektov pa so v teku postopki podpisovanja. Skupno je bilo do danes 138 pogodb dejansko tudi že predlaganih ministrstvu za naravne vire in prostor v izplačilo v skupni vrednosti približno 41 milijonov evrov, je povedal glavni direktor DSU Mitja Križaj.

"Z današnjim dnem prihajamo v zadnjo fazo naših aktivnosti, ki obsegajo rušitve prevzetih objektov. Za ta namen je DSU v zadnjem obdobju izvedel dokaj zahtevno javno naročniško vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema, kjer imamo 17 predvsem regionalnih izvajalcev identificiranih kot potencialne izvajalce za rušitve objektov, ki še sledijo," je dodal Križaj.

Rušenja bodo v prihodnjem obdobju sledila skladno s postopki prevzemanja objektov. Zaenkrat je DSU prevzel 17 objektov za rušenje, sledili bodo nadaljnji prevzemi.

Stanovalci objektov imajo sicer še eno leto od podpisa pogodb pravico bivati na lastno odgovornost v teh objektih, nato jih prevzame država, po končanem rušenju in ureditvi območja pa zemljišče ob vodotokih prevzame direkcija za vode. Križaj je glede dosedanjih postopkov povedal še, da so zaznali veliko kooperativnosti pri upravičencih in da zaenkrat zadeve zelo dobro rešujejo tudi na terenu.

'Ni mi lahko pri srcu'

Dobre izkušnje s pristojnimi ima tudi Cveta Berložnik, zdaj že nekdanja lastnica prve hiše s seznama, ki jo rušijo v teh dneh, potem ko je del hiše že ob ujmi odnesla narasla reka Meža. "Čeprav sem vedela, da do tega mora priti, da se ena zgodba zaključi, mi kljub temu ni lahko pri srcu. Ni mi vseeno," je v izjavi medijem dejala Berložnik, ki je v hiši živela 26 let.

Takoj po ujmi je tri mesece živela pri prijateljih, oktobra 2023 pa se je preselila v stanovanje na Ravnah na Koroškem in bo tam tudi ostala. Za hišo, ki jo bodo v teh dneh dokončno porušili, je od države prejela odškodnino.

Vodja vladne službe Šefic je ob tem vnovič poudaril, da gre pri vseh postopkih za obsežne aktivnosti in izjemno zahteven proces. "Ne samo s tehničnega ali postopkovnega vidika, gre tudi za zelo zahtevno obdobje za same ljudi, ki so vključeni v to in ki se bodo morali preseliti. Zato veliko energije vlagamo v pogovore, v dobro izpeljane postopke, v katerih poskušamo maksimalno pojasniti razloge in način izvedbe teh aktivnosti," je dejal Šefic.

Na vprašanje, kako smo danes pripravljeni na morebitne nove podobne ujme, pa je dejal, da so danes razmere bistveno drugačne. Spomnil je, da je bilo lani narejenega ogromno dela na vodotokih, da se začenjajo tudi večji sanacijski projekti in pripravljajo državni prostorski načrti za nadaljnje večje naložbe za povečevanje odpornosti na podnebne spremembe.

Kot enega najbolj pomembnih in najbolj modrih ukrepov pa je izpostavil prav umik z območij, ki jih ogrožajo poplave in plazovi, saj da je ob ekstremnih situacijah nemogoče zagotavljati takšne protipoplavne ukrepe, da ne bi prihajalo do večje škode.

V porečju Savinje, ki je prav tako močno poplavljala v ujmi avgusta 2023, pa bodo korak naprej v zagotavljanju poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša popoldne storili v Braslovčah. Ob prisotnosti ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka je namreč napovedan podpis pogodbe med direkcijo za vode in podjetjem Nivo Eko, na podlagi katere bo tam steklo urejanje reke Savinje.