Minister Danijel Bešič Loredan je napovedal ukrepe, ki bi sistem izboljšali. A Mladi zdravniki opozarjajo, da bodo ti ukrepi le povečali nezadovoljstvo bolnikov in zdravnikov, prav tako ne bodo pripeljali do boljše oskrbe in hitrejšega zdravljenja. V zdravstveni zavarovalnici na drugi strani ukrepe pozdravljajo, a svarijo, da je čakalne dobe treba reševati sistemsko. Bešič Loredan se sprašuje, kako je mogoče, da v e-sistemu prihaja do toliko napak, kako je mogoče, da imajo posamezniki nekaj napotnic za isto storitev, in kako je mogoče, da imamo negativno vrednost pri kontrolnih pregledih.
V 21. stoletju sredi digitalizacije se ukvarjamo z nepredstavljivimi težavami, opozarja minister, a rezultati analize niso ravno presenečenje, pravi prva dama zdravstvene zavarovalnice. V uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki ga vodi Aleš Šabeder, naj bi tudi s premestitvijo določenih zdravstvenih inšpektorjev na urad skrbeli za nadzor in sankcioniranje kršiteljev čakalnih seznamov. Inšpektorji so sicer lani in letos pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti opravil 292 preverjanj ustreznosti vodenja čakalnih seznamov.
Lani so pri več kot polovici, letos pa pri 38 odstotkih ugotovili neskladnosti pri zagotavljanju resničnih in ažurnih podatkov o čakalni dobi za posamezno storitev in številne druge kršitve. Skupaj so tako izrekli 21 ureditvenih odločb, 202 upravni opozorili, štiri odločbe z izrekom opomina in 151 opozoril za storjen prekršek. Ugotovili so kar 53 % neskladnosti pri zagotavljanju resničnih in ažurnih podatkov o čakalni dobi za posamezno storitev. Poleg tega 37 % ni imelo povezanih vseh storitev iz lokalnega v centralni informacijski sistem. V 28 % podatki o uvrščenih pacientih na čakalni seznam za posamezno storitev niso bili povezani v centralni informacijski sistem. Ugotovili so tudi 26 % neskladnosti pri zagotavljanju okvirnih terminov namesto točno določenih terminov.
Leta 2022 pa so zabeležili 38 % neskladnosti pri zagotavljanju resničnih in ažurnih podatkov o čakalni dobi za posamezno storitev. 18 % ni imelo povezanih vseh storitev iz lokalnega v centralni informacijski sistem. V 8 % podatki o uvrščenih pacientih na čakalni seznam za posamezno storitev niso bili povezani v centralni informacijski sistem. Ugotovili so 21 % neskladnosti pri zagotavljanju okvirnih terminov namesto točno določenih terminov. 6 % pa v svojem sistemu ne zaključuje že izvedenih storitev.
Izrekli so 21 ureditvenih odločb, 202 upravni opozorili, 4 odločbe z izrekom opomina in 151 opozoril za storjen prekršek. Kot pojasnjujejo v ZZZS, to pomeni, da je treba v sistem e-naročanja vključiti neke avtomatske kontrole, zavezati izvajalce za natančno beleženje in spremljanje čakalnih dob, z organizacijo dela pa seveda lahko marsikaj tudi bolje, učinkoviteje realiziramo.
A napačni podatki niso edini razlog za dolge čakalne dobe, menijo na ministrstvu, zato bi v prihodnje zamejili tudi določene možnosti naročanja. Kot je dejala Alenka Kolar, direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu: "Da se vsaj na primaru ne sprejema nekih diktatov bolnikov, kam vse pridejo, ko so na spletu pogledali, katero bolezen imajo in na katere vse napotnice jih je treba zdaj naročiti."
V tem delu pa so do predlogov ministrstva precej kritični Mladi zdravniki. Menijo, da bodo določeni ukrepi, kot so kaznovanje neustreznih napotitev, samo povečali nezadovoljstvo bolnikov in zdravnikov, do kakovostnejšega dela in zdravljenja pa ne bodo vodili. In še, da je bistvo problema čakalnih dob pomanjkanje zdravnikov in nekaterih ostalih zdravstvenih sodelavcev. Koliko je dejansko neustreznih napotitev, pa da sploh ne vemo, saj nimamo niti sistema, ki bi to spremljal, niti kriterijev, kaj neustrezna napotitev sploh je, so še zapisali.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.