Na kongresu stranke DeSUS je zmagal Ljubo Jasnič

Na kongresu DeSUS se je danes zbralo 117 delegatov, ki so volili novo vodstvo stranke. Za predsedniško mesto so se tokrat potegovali trije kandidati Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc. Vodenje DeSUS prevzema Ljubo Jasnič, sicer nekdanji generalni sekretar stranke. Na današnjem volilnem kongresu so mu delegati namenili 54 od 117 glasov. Krope jih je dobil 38, Žmavc pa 24. Ena glasovnica je bila neveljavna.

Jasnič je po izvolitvi v nagovoru delegatom dejal, da si želi iskrenega sodelovanja z vsemi. "Vaš glas razumem kot glas za enotnost in vrednote DeSUS," je dejal, pa tudi za to, da bodo naredili vse za to, da bodo na prihodnjih volitvah znova prišli v parlament. V izjavi novinarjem po izvolitvi je ugotavljal, da je bil kongres miren, vsebinski, optimističen. "To daje upanje, da se bomo lahko zelo hitro konsolidirali in nadaljevali pot, ki jo moramo," je prepričan.

Napovedal je, da se bo že v ponedeljek zjutraj dogovoril za pogovor s poslansko skupino DeSUS. "Treba je priti skupaj, se dogovoriti, delati skupaj. Stranka brez parlamentarne skupine ni 'prava stranka', poslanska skupina brez stranke pa tudi ni 'prava'," je prepričan. Obžaloval je osip poslanske skupine od začetka mandata. Po njegovih besedah bodo videli, ali je mogoče v poslanski skupini še kaj narediti, in ugotovili, kje so prioritete.

Želi si, da bi poslanci, ki tudi iz opozicije večkrat podprejo vlado, zastopali stališča, ki jih bodo sprejeli v stranki, da torej ne bodo "solirali", temveč enotno s stranko nastopali tudi navzven. Tako ni konkretno odgovoril na vprašanje, v kolikšni meri naj bi DeSUS v prihodnje podpiral vlado in njene projekte. Napovedal pa je, da bo DeSUS odločal v korist svojega članstva in tistega, kar Slovenijo pelje naprej.

Jasnič je napovedal, da se bo sestal tudi z vodji drugih poslanskih skupin. V preteklih dneh naj bi se sicer pojavila ugibanja o morebitnem prestopu predsednika DZ Igorja Zorčiča (NeP) v poslansko skupino DeSUS. Jasnič je na to vprašanje odgovoril, da bo opravil razgovore z vsemi poslanskimi skupinami in ugotavljal, kje imajo stične točke. Zatem bodo organi stranke obravnavali predlog, ki ga bo pripravil.

Po njegovem mnenju je sodelovanje vodstva s poslansko skupino lahko boljše kot v preteklosti zato, ker je človek združevanja oz. ni konflikten. To je, kot pravi, dokazal na vseh področjih, kjer je doslej delal. Meni, da bodo našli skupen jezik tudi s poslansko skupino.

"Ko si spodaj, je najlažja pot navzgor," pa je dejal glede nizke javnomnenjske podpore stranki v tem trenutku. Napovedal je, da bodo naredili vse za to, da se v tej hoji navzgor ne bodo zadihali, teren pa bo povedal, ali bodo v tem uspešni ali ne.

Na Jasničevo izvolitev se je odzval tudi vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Kot je dejal v izjavi za medije po koncu današnjega kongresa SDS, bodo sprejeli vsakogar, ki bo nov predsednik DeSUS, poskušali vzpostaviti primeren kontakt in na podlagi tega tudi nadaljnje sodelovanje. "Ne pričakujem nobenih posebnosti, ne glede na to, kdo je izvoljen," je še dodal Krivec.

Jasnič je že tretji predsednik stranke z mandatom kongresa v letu in pol. Januarja je po 15-letnem vodenju Karla Erjavca stranko prevzela Aleksandra Pivec, a je že septembra odstopila, Erjavca pa so 5. decembra ponovno izvolili za predsednika. 17. decembra je DeSUS zapustil vlado Janeza Janše, Erjavec pa je po neuspešni kandidaturi za novega predsednika vlade ter po napetostih v stranki marca odstopil, kar je pripeljalo do današnjega kongresa.

Podpredsednica stranke je medtem postala Julijana Bizjak Mlakar. Meni, da so v vodstvu stranke zdaj ljudje, ki so zelo kompatibilni, delijo vrednote, imajo organizacijske sposobnosti in druga znanja, da lahko trende v stranki zasučejo. Verjame, da bodo pridobili zaupanje članstva in dosegli rezultate.

Jasnič v predvolilnem nagovoru: Kar je stranko dobesedno uničilo, je nespoštovanje vrednot

V svojem predvolilnem nagovoru je Jasnič ocenil, da stranke v javnem mnenju niso pokopale programske točke. "Tisto, kar pa je stranko dobesedno uničilo, je nespoštovanje vrednot, ki jih je in bi jih morala stranka vedno zastopati," je prepričan.

Po njegovih besedah z vrednotami ni mogoče barantati "kot na primer s posameznimi postavkami v demografskem skladu" in jih ponujati na politični tržnici. Do predloga zakona o demografskem skladu je namreč kritičen.

Strinja se, da je interes stranke, da je, če se da, v vladni koaliciji. "A DeSUS ne more biti vseeno, kaj se dogaja pri drugih političnih vprašanjih," je poudaril. Med drugim je izpostavil napake vlade pri obvladovanju epidemije ter ocenil, da ključni zahtevi iz koalicijske pogodbe še nista uresničeni.

Po Jasničevih besedah je pomembno, da so odnosi med stranko in poslansko skupino urejeni. Stranka mora imeti tudi jasna stališča do vseh pomembnih vprašanj, ki jih obravnava DZ. "Šele potem lahko od poslanske skupine pričakuje, da bo upoštevala strankina stališča v razpravi in glasovanju v parlamentu," je dejal.

Po Jasničevem mnenju morajo v stranki razčistiti, katere vrednote v družbi še podpirajo in katere zavračajo. "Potem se bo preprosteje odločiti, katere poteze vlade bomo in katerih ne bomo podpirali," je dodal.

Cilj kandidatov je preboj stranke v DZ na prihodnjih volitvah

Vsi trije kandidati so se v nagovorih zavzeli za konsolidacijo stranke, spremembo načina vodenja, boljšo komunikacijo vodstva s poslanci in krepitev mreže stranke. Njihov cilj: preboj stranke v državni zbor tudi na prihodnjih volitvah. Opozorili so namreč na težave stranke, napete odnose in na to, da se je DeSUS znašla na dnu javnomnenjskih lestvic, volitve pa se bližajo.

Po ocenah Žmavca je današnji kongres prelomen, saj je potrebna notranja konsolidacija stranke. Poleg tega pa je po njegovem mnenju še pomembnejše, da gre tudi za prihodnost Slovenije. Ugotavljal je, da je DeSUS v vsaki vladi predstavljal korektiv, vedno so bili konstruktivni, a zaradi zahtev glede upokojencev tudi moteč dejavnik. Po njegovem mnenju so lahko zadovoljni, da je položaj upokojencev po kriznih ukrepih ostal manj prizadet, kot bi bil brez njihovih prizadevanj.

"DeSUS je v zadnjih letih izgubljala zaupanje državljanov in članstva tudi zaradi kulture političnega delovanja. Brez korenitih sprememb ne bo šlo naprej," je poudaril Žmavc in se zavzel za drugačen način dela in vodenja stranke. Kongres je po njegovem mnenju verjetno zadnja priložnost za poenotenje, popravnega izpita ne bo več. Ob tem je izpostavil tudi nujno politično stabilnost.

Tako se je zavzel za boljšo notranjo komunikacijo v stranki, med drugim za boljše sodelovanje med organi stranke in poslansko skupino ter tudi za strateško sodelovanje z Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi organizacijami. Zavzel se je tudi za sredinsko držo stranke in programsko sodelovanje z drugimi strankami politične sredine, seveda ob pogoju spoštovanja programa DeSUS.

Krope je v nagovoru poudaril zavzemanje za preboj stranke v parlament tudi na prihodnjih volitvah, a pri tem bo treba storiti še veliko, zlasti pa po njegovih besedah večkrat poslušati drug drugega. Ob povzemanju odločitev stranke v preteklosti ugotavlja, da so kakšno verjetno sprejeli nekoliko prehitro. V prihodnje bo treba po njegovih besedah vsako odločitev presoditi.

Zavzel se je za sprejemanje odločitev, ki temeljijo na dejstvih, v določenem postopku, z udeležbo čim večjega števila ljudi. Kot je ugotavljal, stranka nima težav okoli glavnih ciljev, ki so zlasti povezani z dostojno starostjo. A pogosto se srečajo s konflikti, kako cilj doseči. Pri tem se je zavzel za strategijo dogovarjanja, tudi v primeru odločanja za vstop v posamezno vlado.

Tako je izpostavil tudi sodelovanje s poslansko skupino in izboljšanje komunikacije z njo. Med drugim pa je tudi ocenil, da je za DeSUS prava pot sredinska drža v političnem prostoru. Strinja se, da je za stranko veliko boljše, če je v vladi, a ne za vsako ceno. Kot je dejal, ne morejo na drugi strani gledati množičnih protestov na ulicah.

'Imamo svojo bazo, nanjo računamo'

Jasnič je že ob prihodu na kongres izpostavil pričakovanje, da se bo zgodba danes razpletla, da DeSUS po dolgem času "dobi legitimno vodstvo in gre hrabro naprej". Kot prednosti je izpostavil svoje izkušnje iz časa, ko je bil generalni sekretar stranke in opravljal operativne naloge. Na vprašanje pozicije DeSUS v prihodnje je odgovoril, da je prva naloga ponoven vstop v parlament. Zatem bodo videli, kdo bo sestavljal koalicijo, pri čemer mora imeti DeSUS v mislih vsebino oz. svojo strukturo, torej upokojence.

Žmavc meni, da je tokratni kongres kongres resnice in da popravnega izpita ne bo. Po njegovih besedah morajo priti do konsolidacije vodstva, ki bo iskalo sodelovanje s poslansko skupino, tako da v političnem prostoru odigrajo pomembno vlogo tudi v nadaljevanju. A s politično orientacijo, je dodal. Glede razmer v državnem zboru je izpostavil stanje nestabilnosti. Po njegovem mnenju se DeSUS ne sme nagibati niti na levo niti na desno, temveč mora iskati stične točke, programe in pomembne rešitve za razvoj Slovenije.

Poudaril je še, da se bodo morali zelo resno pripraviti na volitve, ki bodo predčasne ali redne. "Imamo svojo bazo, nanjo računamo. Dati pa moramo taka sporočila, da nas bo tudi podprla," je opozoril Žmavc.

Krope je kot svojo prednost izpostavil, da je že deset let upokojenec, njegov osnovni cilj pa je, da s svojim delom zagotovi dostojno starost upokojencem, tudi bodočim. Kot osnovno metodo dela je poudaril sodelovanje z občinskimi odbori, članstvom ter lastnim kadrom, in ne s kadrom, "ki prileti kot na odlagališče slonov v DeSUS".

Strinja se, da je časa do volitev in za kampanjo, s katero bodo stranko zopet dvignili na javnomnenjskih lestvicah, zelo malo. To po njegovih besedah pomeni, da bodo morali vzporedno peljati veliko aktivnosti. Poudaril je, da so sredinska stranka, saj skrajno levo ali skrajno desno nikoli ni bilo dobro.

V preteklosti se je sicer že pridružil nekaterim predlogom za izključitev poslancev iz stranke, danes pa je poudaril, da poslance potrebujejo, saj sicer stranka ne bi bila v državnem zboru. Po njegovih navedbah se bo treba z njimi pogovarjati, saj "ena sama žlica ne ropoče, biti morata dve". "Velikokrat je konflikt morda zaradi nerazumevanja problema, če smo ga sploh pravilno opredelili," je še ugotavljal.

'DeSUS kljub dolgoletni tradiciji nima jasne in premišljene strategije'

Začasna zastopnica DeSUS Brigita Čokl je na kongresu predstavila poročilo dela in dogajanja na političnem parketu v Sloveniji med obdobji med kongresi. Dotaknila se je tudi ponovne izvolitve Karla Erjavca za predsednika DeSUS lani decembra in njegove neuspešne kandidature za novega predsednika vlade. S podporo strank opozicijskih strank KUL je prejel 40 glasov in je šlo "za jasen dokaz, da ga niso podprli poslanci lastne stranke", je dejala.

Danes so po njenih besedah ugotavljali, da odločitve v DeSUS niso bile rezultat strateškega odločanja. "Pristali smo v političnem vakuumu, ko smo se odpovedali sodelovanju z vladno koalicijo in hkrati izpadli kot nekredibilen partner v očeh opozicije," je ocenila. Erjavčev odstop je bil po njenem mnenju logičen, a neprimerno komuniciran.

"Pokazalo se je, da DeSUS kljub dolgoletni tradiciji nima jasne in premišljene strategije, ki bi prispevala k notranjemu poenotenju in krepitvi stranke. Bili smo popolnoma nepripravljeni, tako rekoč na čistini," je ocenila. Dodala je, da je odstop Erjavca krizo vodenja in nezaupanja še poglobil, začel pa se je tudi drugi val odstopov in izstopov iz stranke, tudi celotnih odborov, kot tudi prominentnih oseb v stranki. Kritična je tudi do poslancev in meni, da njihova ravnanja ne zadoščajo kriteriju nedefiniranega pojma zmerne opozicije.

Vendar so vsebinske smernice po ocenah Čoklove dobra osnova za nadaljnje delo, ob hkratni evalvaciji vrednostnega sistema in programa DeSUS. Ob tem bo "nedvomno potreben zelo jasen odnos do ideoloških vprašanj". "Za vsesplošni politični pragmatizem namreč stranka plačuje svojo ceno že nekaj let, posebej pa v zadnjem letu. Prihajajoče volitve bodo odločilne in vstop v parlament mora biti naš cilj, delovanje pa podrejeno temu cilju," je še poudarila Čoklova.

Poslanska skupina javno ni podprla nobenega kandidata

Poslanska skupina javno ni podprla nobenega kandidata, neuradno pa naj bi bili bolj naklonjeni Žmavcu. Jasnič je pojasnil, da se z njimi ni pogovarjal. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je ob prihodu na kongres povedal, da nima favorita. Kdo bo zmagovalec, ni želel ugibati, je pa predhodno dejal, da zagotovo ne bo podprl Kropeta, ki se je zavzel za začetek postopkov za izključitev poslancev iz stranke. Organi stranke sicer o tem niso odločali.

Da bo DeSUS šel po pravi poti, mora biti bodoči vodja po njegovih besedah predvsem demokrat, in ne "strankokrat". Prav tako se mora demokratično pogovarjati tako znotraj stranke kot navzven ter vedno ocenjevati uresničevanje programa. "Ne sme biti le človek, ki je ideološko opredeljen, pomemben mu mora biti tudi program stranke," je opozoril.

Vidna članica in nekdanja funkcionarka DeSUS Julijana Bizjak Mlakar, ki prihaja iz gorenjske pokrajinske organizacije, je v izjavi pred kongresom izpostavila, da ima prednost kandidat, ki je neobremenjen in je dokazal, da ima etične in moralne vrednote. "Kandidat, ki se zaveda, kako je treba stranko preoblikovati in spremeniti, povrniti vrednote in s tem zaupanje ljudi," je povedala. Po njenih ocenah je to Jasnič.

Čeprav je bilo v tej stranki z dolgoletno tradicijo vedno dinamično, pa so pretresi in spremembe od lanskega januarja tako rekoč stalnica. Karla Erjavca, ki je stranko vodil od leta 2005, je na kongresu premagala tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. A je že septembra odstopila, Erjavca pa so 5. decembra ponovno izvolili za predsednika. DeSUS je nato 17. decembra zapustil vlado Janeza Janše, kmalu pa se je poslovil tudi Erjavec. Po neuspešni kandidaturi za novega predsednika vlade ter po napetostih v stranki je marca odstopil, kar je pripeljalo do novega kongresa.