Janša ostaja na čelu SDS, podprlo ga je 666 delegatov

Na kongresu stranke SDS v Mariboru so vnovič za predsednika stranke izvolili Janeza Janšo. Zanj je glasovalo 666 delegatov, pet jih je bilo proti. Tudi tokrat je bil Janša edini kandidat za to funkcijo. 

Janša se je v nagovoru po izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje. Poudaril je, da je bil minuli mandat težak in poln izzivov, "morda najtežji po letu 1992". Kot je dejal, so SDS namreč namenili "najmanj potisk na obrobje političnega prostora". Po njegovih navedbah je eno od pomembnih sporočil kongresa njihov odgovor na vprašanje, koliko časa se bodo še borili. Dokler bo to treba, z vsemi slabostmi in prednostmi, je dejal in dodal, da vedo, kam gredo.

'Prihaja čas polaganja računov'

V osrednjem kongresnem nagovoru je Janša sicer napovedal neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji. Po njegovih besedah SDS ne bo mirovala, dokler Slovenija ne bo postala prostor pravičnosti in dom, v katerem se bo vsakdo počutil enakopravnega, varnega in sprejetega.

Janša se je v nagovoru dotaknil tako strankine in državne zgodovine kot njene prihodnosti. Prepričan je namreč, da se bo Slovenija kmalu zbudila. "Prihaja čas polaganja računov, prihaja čas za novo stran v knjigi slovenske zgodovine, ki bo popisana v slovenskem jeziku, s slovensko pisavo in uporabili bomo isto abecedo, kot smo jo v času demokratizacije in osamosvojitve. Zato da to tranzicijo končno zaključimo," je med drugim izpostavil in bil kritičen tudi do politične levice in stanja v slovenskem sodstvu.

Napovedal je, da se bo stranka v prihodnosti borila za vse razvojne projekte, ki so jih začeli že v prvi vladi. "Družina bo postala investicijski projekt in ne zgolj neke socialne politike transferov," je dejal in napovedal vzpostavitev novega ministrstva za družino, ločenega od socialnega resorja. 

"Slovenija bo odprta za različno kulturno izmenjavo, ki nas lahko bogati, hkrati pa bo odločno zavračala levičarsko vsiljevanje multikulturnosti, ki ne loči več med slovenskim jezikom in kulturo in je odločilni sestavni del naše identitete," je še dejal.

"V zdravstvu bo SDS naredila red," je prepričan, pri čemer je izpostavil, da so utrujeni od govorjenja o reformi in jamranja, da ni denarja. Dotaknil se je tudi zunanje politike in poudaril, da je SDS proevropska in pro Nato stranka. "A Evrope ne jemljemo zgolj kot francosko-nemški vlak, na katerem smo lahko le potniki. Lizbonsko pogodbo jemljemo resno, naši interesi so enakovredni drugim, želimo soodločati o skupni evropski prihodnosti," je med drugim izpostavil.

Prepričan je, da je Evropa izpostavljena nekaterim skupnim izzivom, pri čemer pa pri njihovem reševanju vidi pasivnost slovenske vlade. Z nereagiranjem na veliki migrantski val so naši oblastniki po njegovih besedah celo pomembno prispevali k napetostim in dezintegracijskim silnicam v Evropi. Ob tem pa je Madžarska "dokazala, da je schengensko mejo preprosto možno graditi", je dejal in se madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, ki se je udeležil kongresa, zahvalil, saj da je s tem, ko je Madžarska branila schengensko mejo, branila tudi Slovenijo.

Orban podprl Janšo in njegovo stranko

V prizadevanjih je Janšo osebno in stranko podprl tudi Orban. Kot je izpostavil, je slovenskim, madžarskim in slovaškim demokratom skupna prihodnost srednje Evrope, ki predstavlja trdnjavo stare celine. Ob tem po Orbanovih besedah ne moremo mimo velike evropske razprave, ki temelji na vprašanju, ali migranti ali naše lastne družine.

Razmišljanje, da je Evropa v Bruslju, od koder lahko članicam narekujejo, kaj naj storijo, je po Orbanovih besedah zakrivilo tako preteklo gospodarsko kot migrantsko krizo. Zaradi slednje je danes prost pretok delovne sile zamenjal nadzor na mejah, je prepričan.

Izpostavil je še, da bi moralo odločanje o ključnih vprašanjih ostati v rokah posameznih držav. "Sefi" z evropskimi vrednotami namreč po njegovem mnenju niso v Bruslju, temveč v srcih evropskih državljanov.

Spremembe v stranki in programske resolucije

Je bil pa Janša tokrat zadnjič izvoljen na kongresu, saj so delegati potrdili statutarne spremembe, po katerih bodo predsednika stranke odslej volili na predkongresnih konferencah, in sicer neposredno vsi polnopravni člani. Podpredsednik SDS Zvone Černač je ob tem poudaril, da gre za pomembne spremembe, ki omogočajo nadaljnjo krepitev kadrovske zasedbe stranke in demokratičnega odločanja v stranki.

Spremembe se nanašajo tudi na članstvo, ki po novem ne obsega le članov, ampak tudi podpornike. Če torej določen član ne bi izpolnjeval svojih obveznosti, bi postal podpornik. Kongres je danes izvolil tudi nadzorni ter izvršilni odbor stranke. Med kandidati za izvršilni odbor je največ glasov prejel Aleš Hojs, sicer nekdanji podpredsednik NSi.

Delegati so podprli nekaj programskih resolucij. Poleg nosilne z naslovom Slovenija v srcu, ki je bila tudi rdeča nit Janševega nagovora, so v posameznih dokumentih osvetlili še področja zdravstva, mladih, družine in delavskih pravic.

V razpravi so se sicer med drugim pojavila različna stališča glede določb, v katerih opredeljujejo odnos do družine. Tako so med drugim zavrnili predlagano dopolnilo, da bi iz resolucije črtali določila, da bodo mladim družinam omogočili ugoden kredit za ureditev stanovanjskega vprašanja, glavnica kredita pa bi bila zmanjšana za 20 odstotkov ob rojstvu vsakega novorojenega otroka.

Zavrnili so tudi predlog dopolnila, s katerim bi zapisali, da je pravica do življenja temeljna človekova pravica in da se bo SDS borila za temeljne pravice vseh ljudi, tudi najšibkejših, nerojenih otrok.

Na kongresu tudi predstavniki nekaterih drugih strank

Na kongresu SDS so poleg Orbana bili prisotni tudi predsedniki nekaterih strank slovenskega desnega političnega pola, in sicer predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, predsednik SLS Marko Zidanšek in predsednik Nove ljudske stranke Željko Vogrin.

Predsednica NSi Ljudmila Novak se mudi v tujini in je udeležencem kongresa poslala lepe želje z opravičilom. Za prisotnost na kongresu je pooblastila člana izvršilnega odbora NSi Janeza Pogorelca, ki pa so ga na vhodu zavrnili, in sicer z argumentom, da so se prepozno akreditirali in ker ni predsednik NSi.