'Šolski sistem se mora prilagajati družbenim spremembam in napredku'

Felda je na novinarski konferenci ob robu dogodka poudaril, da so spremembe nujne za posodobitev sistema vzgoje in izobraževanja. Poudaril je, da se mora sistem stalno prilagajati družbenim spremembam in tudi tehnološkemu napredku, ministrstvo pa stremi k temu, da bi spremembe dorekli s pomočjo vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev. Srečanja z ravnatelji, kot je današnje, so zato po njegovih besedah izjemno pomembna.

Kot eno najpomembnejših novosti v novem šolskem letu sta tako Felda kot direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj izpostavila razširjen program v osnovnih šolah, ki ga bodo v tem šolskem letu izvajali na delu šol, nato pa vsako leto še na dodatnih 80 šolah. Kot je dejal Logaj, je strokovni svet v letošnjem letu sprejel kurikularni dokument in predmetnik osnovne šole, ki daje okvir in usmeritve tako za organizacijo kot vsebinsko izvedbo.

Z omenjenima dokumentoma in navodili, ki so jih prejele šole, so po Logajevih besedah zagotovili, da bodo učenci deležni podpore in pomoči, ki je bila prej v obliki dopolnilnega pouka. S predmetnikom in vsemi organizacijskimi izhodišči pa "so dejavnosti določene tako, da bodo učenci lahko v šoli vključeni v posamezne dejavnosti v času, ki je primerljiv s časom, ko se je izvajalo podaljšano bivanje po starem predmetniku osnovne šole", je še dodal.

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič je medtem za STA pojasnila, da imajo šole pri uvajanju razširjenega programa zaradi kadrov in organizacije veliko težav. "Stvari so bile dolgo v zraku in odločitve so bile prepozne, da bi uspeli ravnati tako, kot bi bilo najbolj prav," je dejala. Zato bodo verjetno šole program zagnale z nekaj tedenskim prehodnim obdobjem in v tem času uredile vse potrebno, kar doslej niso uspele.

Med ključnimi letošnjimi novostmi so tudi novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja. To bo tudi v tretjem razredu postalo obvezno, nacionalni preizkus znanja v devetem razredu pa bo mogoče uporabiti tudi kot eno od meril pri vpisu v srednje šole, ki imajo omejitev vpisa.

V zvezi s tem se pojavljajo pomisleki o tem, da je rok za nacionalno preverjanje znanja samo en, in o tem, kako se izračunavajo točke za učence, ki se ga ne morejo udeležiti. Mihelič je pojasnila, da se je približno polovica ravnateljev zavzemala za več rokov, polovica pa za enega. Noben teh sistemov pa po njenem mnenju ni pravičen.

Felda je nanizal še vrsto drugih sprememb. Med njimi so spremenjena pravila glede omogočanja pravice do izobraževanja na domu, uvedba obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu in spremembe pri tečaju slovenščine v srednjih šolah.

Za dijake na praktičnem usposabljanju urejajo pravico do prehrane med delom. Nadaljujejo projekte dodatnih gibalnih dejavnosti v osnovni in srednji šoli. Pri glasbenem šolstvu je glavna novost uvedba novih predmetov, ki so povezani z jazzom. Novela zakona o maturi pa izboljšuje transparentnost postopka v zvezi z opravljanjem mature v dveh delih, je izpostavil Felda.

Prihodnje spremembe pa se po besedah premierja Goloba nanašajo na prenovo učnih načrtov, ki predstavlja neverjeten logistični podvig. "Prinaša nova znanja za nove čase, ki niso vedno najbolj prijazni. Žal je cel svet danes v plamenih vojne ali podnebne krize in mi moramo najprej sebe potem pa svoje otroke na to pripraviti," je pojasnil.

Kot je izpostavil Logaj, učni načrti niso bili prenovljeni že več kot 15 let, zato je več razlogov za prenovo. Trenutno pripravljajo 225 kurikularnih dokumentov, v kar je vključenih več kot 900 strokovnjakov.

Priprava učnih načrtov bo potekala do konca tega leta, v prihodnjem letu pa sta predvidena strokovna javna razprava in usposabljanje učiteljev. Uvajanje novih načrtov se bo začelo 1. septembra 2026.

Ob načrtovanih spremembah v šolstvu ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripravlja tudi ustrezne prilagoditve zakonodaje. Kot je zagotovil Golob, ekipa ministrstva intenzivno dela na različnih področjih, od tega, kako zagotoviti učinkovitejšo inkluzijo različnih skupin, od etničnih do tistih s posebnimi potrebami, do tega, kako vzpostaviti jasen okvir, v katerem bodo ravnatelji prevzemali večjo odgovornost in imeli večja pooblastila.

Ob tem se je premier dotaknil tudi plač ravnateljev. Prepričan je, da bodo z novim plačnim sistemom odpravili anomalijo, ki se je pojavila skozi leta in zaradi katere imajo nekateri učitelji višje plače od ravnateljev, ki so bili izločeni iz možnosti napredovanja.

Med perečimi temami v šolstvu ostaja kadrovski primanjkljaj. "Zadeva ni enostavna. To je postal tak gordijski vozel, da izgubljam svoj optimizem," je izpostavila predsednica združenja ravnateljev Mihelič. Po njenem mnenju bi morali najprej urediti odnos javnosti do šol.

Minister Felda je zagotovil, da v zvezi z reševanjem kadrovske stiske poteka več aktivnosti. Med drugim bodo štipendije za deficitarne poklice zvišali za 50 odstotkov. Za tiste, ki se vključijo v vzgojo in izobraževanje, a nimajo dokončane ustrezne izobrazbe, pa bodo pridobivanje te izobrazbe oz. dokvalifikacijo financirali v celoti.