Na kmetijskem ministrstvu krizni sestanek zaradi dobave pšenice

Slovenija iz Madžarske letno uvozi od 60.000 do 80.000 ton pšenice, na kmetijskem ministrstvu pa so pojasnili, da so redno v stiku z madžarsko stranjo in si prizadevajo, da bi lahko slovenski uvozniki kar najhitreje prišli do pšenice iz vzhodne slovenske sosede. "Po prvih informacijah s terena postopki v tej smeri že intenzivno potekajo," so zapisali na ministrstvu.

Kmetijski minister Jože Podgoršek pa je sklical krizni sestanek z deležniki v prehranski verigi. Po neuradnih informacijah je pozval zadruge, naj poskrbijo za dušična gnojila, da bodo kmetje lahko pridelali zadostne količine kakovostne pšenico. Zadruge naj sklenejo zavezujoče pogodbe, vsa pšenica se mora letos pokupiti doma, naj bi bila vsebina poziva.

Trgovine pa je minister pozval k zmanjšanju apetitov, je medtem povedal podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Kot je še dejal, je Gospodarska zbornica Slovenije danes pozvala k nujnemu sestanku z dobavitelji pšenice v žitni verigi.

"Lani se odkupovalci o tem sploh niso želeli pogovarjati," je spomnil Küčan. Dodal je, da so lani slovenski mlinarji od slovenskih kmetov odkupili le okoli 48.000 ton pšenice, ocenjujejo pa, da se je približno 90.000 ton porazgubilo. Precej so je pokupili Italijani, čedalje več pšenice pa se meša v krmo za živali.

Odnos do slovenske pšenice se je slabšal vrsto let, je opozoril Küčan: "Dogovor iz leta 2010, ko smo ustanovili žitno verigo in sklenili, da bi vso slovensko pokupili slovenski mlinarji, da bi bila Slovenija skoraj samooskrbna, se je do danes izničil." Prepričan je sicer, da je pšenice dovolj, da Slovenija preživi do letošnje žetve. Kritičen je tudi glede odkupnih cen. "Cena pšenice je trenutno okoli 400 evrov, medtem ko je bilo lani mlinarjem 200 evrov preveč, da bi toliko plačali za slovensko pšenico. Pšenice po 200 evrov letos ne bo," je opozoril.

Spomnil je, da so v preteklosti za kruh uporabljali pšenico z 9,5 odstotka vsebnosti beljakovin, danes pa je merilo za krušno pšenico 12,5 odstotka vsebnosti beljakovin. Kot je napovedal, bodo predlagali, da v tem kriznem obdobju vsa pšenica z vsebnostjo beljakovin nad 10 odstotkov velja za krušno pšenico, "mlinarji in peki pa naj se potrudijo, da bo kruh iz takšne pšenice boljši".

Zaradi razmer, ki v kratkem še ne obetajo izboljšanja, pa bo potrebna prilagoditev pri prodaji pšenice. To bodo najverjetneje le redki kmetje prodali takoj po žetvi, saj bodo pozneje lahko zanjo iztržili več. Za poznejšo prodajo pa bodo potrebna ustrezna skladišča. Splošna kmetijska zadruga Ljutomer - Križevci že ureja dodatno skladišče za žitarice in zelenjavo. Z naložbo, vredno skoraj 1,8 milijona evrov brez DDV, bodo pridobili dodatne prostore in tako možnost skladiščenja okrog 14.000 ton žitaric.

"Ob trenutnih dogodkih pa predvidevamo, da bodo v roku dveh, treh let, te kapacitete ponovno premajhne," je dejal direktor zadruge Slavko Petovar. Ob tem je opozoril tudi na problematiko sežiganja koruze v okoliških bioplinarnah. V njih po njegovih besedah letno skurijo okoli 20.000 ton koruze.

Po podatkih Statističnega urada RS so lani jeseni 2021 z ozimnimi žiti posejali 59.351 hektarjev njiv v Sloveniji. Med krušnimi žiti je posejane največ ozimne pšenice (na 28.258 hektarjih), sledita pira (954 hektarjev) in rž (824 hektarjev). Med krmnimi žiti prevladuje ozimni ječmen, posejan na 24.120 hektarjih, sledita tritikala in oves. Z ozimno oljno ogrščico je bilo jeseni 2021 posejanih 3658 hektarjev njiv.

Države G7 svarijo pred omejevanjem izvoza hrane

Kmetijski ministri sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) so po tokratnem srečanju pozvali države, naj ne omejujejo izvoza hrane zaradi vojne v Ukrajini. Nemški kmetijski minister Cem Ozdemir je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic, ki bi jih lahko imela ukinitev izvoza. "Vse države pozivamo, naj ohranijo svoje trge hrane in kmetijskih proizvodov odprte ter se zavarujejo pred neupravičenimi omejevalnimi izvoznimi ukrepi," so v skupni izjavi zapisali kmetijski ministri skupine G7.

"Če bo vsakdo v takšnem položaju razmišljal o sebi, bo to še poslabšalo krizo in povzročilo, da bodo cene poskočile v nebo. To so stroški, ki se jim lahko izognemo in ki jih ne potrebujemo - kriza je že dovolj huda," je dejal nemški kmetijski minister, ki trenutno predseduje skupini G7. "Želim si, da bi bili bolj neodvisni, vendar na tem področju nismo, zato menim, da je pošten odgovor, da najprej vse skupaj pregledamo in preučimo, vendar ne sprejemamo izoliranih odločitev, ki vplivajo tudi na druge," je povedal.

Ruski napad na Ukrajino, ki se je začel konec februarja, je še poslabšal svetovni porast cen ključnega blaga, vključno s hrano in nafto. Tako Rusija kot Ukrajina namreč sodita med večje pridelovalke živil, vključno s sončničnim oljem in pšenico, Bližnji vzhod pa je še posebej odvisen od uvoza iz teh dveh držav.

Da bo ruski napad na Ukrajino "globoko destabiliziral" oskrbo s hrano v Afriki in Evropi, je opozoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Zaradi vojne bodo namreč nekatere najbolj rodovitne kmetijske površine na svetu ostale neobdelane. "Na to se bomo morali pripraviti in ponovno oceniti naše proizvodne strategije, da bi zaščitili našo prehransko neodvisnost, pa tudi, da bi lahko opredelili strategijo za Afriko," je dodal. Tako bi lahko po oceni Macrona več afriških držav v roku 12 do 18 mesecev prizadela lakota.