V teh kriznih časih je težko pridobiti delo, iskalci zaposlitve pa se pogosto soočajo z neprijetnimi vprašanji na razgovorih pri delodajalcih.
Bralka nam je tako posredovala svojo izkušnjo. "Bila sem že na več razgovorih, kjer so me skoraj vsi bodoči delodajalci vprašali po najbolj intimnih, osebnih stvareh (otroci, družina, status – poročena, samska … ali stanujem v hiši, koliko je stara, velikost, število ljudi v gospodinjstvu, avtomobilov pri hiši, znamke, celo letnik …). Kljub temu da vedo, da se tovrstna vprašanja po zakonu ne smejo postavljati, kar tudi sami potrdijo, pa vendar … Do zdaj so se ta vprašanja pojavljala le na ustnih razgovorih. Delodajalci vedo, da je tu beseda iskalca zaposlitve proti njegovi, če pa se kdo vendarle odloči opozoriti pristojne o kršenju pravic, so običajno delodajalci le opozorjeni z opominom. In kršitve se nemoteno nadaljujejo, njihova razsežnost pa je, verjemite, že alarmantna," je zapisala v pismu.
'Tokrat pa sem dobila pisna vprašanja'
Tokrat pa ji je podjetje, v katerem se je prijavila na prosto delovno mesto, poslalo vprašalnik, ki je vseboval tudi vprašanji, “kako bi reagirali, če bi bodoči delodajalec ali delodajalka kot pogoj za sprejem na delo od vas zahteval seksualne usluge (OPOZORILO: To vprašanje je zgolj načelno. V našem podjetju tega pogoja NI ob sprejemu, niti kasneje v času trajanja zaposlitve!) ” ter “ali je po vašem mnenju svetovnonazorsko ali versko prepričanje posameznika lahko ovira ali prednost pri opravljanju raznih poslov (OPOZORILO: ne zanima me vaše versko ali svetovnonazorsko prepričanje)”. Med drugim je bilo tudi vprašanje, “ali menite, da boste lahko v primeru potrebe po delu na terenu, podaljšano delo uskladili z obveznostmi do: družine, otrok in podobno”. Delodajalec je zapisal, da kandidati niso dolžni odgovoriti na tista vprašanja, za katera menijo, da so neumestna.
Bralka meni, da gre za moralno in etično sporen vprašalnik, zato se je odločila, da ga posreduje inšpektoratu za delo. Tam so za 24ur.com potrdili, da obravnavajo omenjeni primer. "V konkretnem primeru potrjujemo, da je pristojna območna enota inšpektorata dne 13. 8. 2009 prejela prijavo domnevnih kršitev delovnopravne zakonodaje zoper navedenega delodajalca Mavi Trgovsko – posredniška družba, Brežice. Inšpekcijski postopek je uveden, o ugotovitvah nadzora pa bo mogoče poročati, ko bo postopek zaključen," so sporočili z inšpektorata za delo.
Bralka se je sicer prijavila na delovno mesto blagovnega manipulanta. Podjetje se ukvarja z dobavo nosilcev zvoka in slike ter knjigami.
V vprašalniku so številna opozorila
Za komentar smo prosili tudi samo podjetje. Njihov prokurist Marjan Vučajnk je za 24ur.com sporočil, da "ob tolikih opozorilih v dopisu in na več mestih v vprašalniku za pozornega izpolnjevalca ni nobeno vprašanje pravno niti moralno sporno". "Lahko rečem, da so nekoliko nenavadna in da površnega bralca lahko pripeljejo do napačne razlage vprašanja. Iz tega se vidi resnost pristopa posameznika do zadane naloge“. Vučajnk je prav tako povedal, da na informativni razgovor pokliče vse, ki "so vrnili tako ali drugače izpolnjen vprašalnik, in ZARADI NAPAČNO ODGOVORJENIH ALI NEODGOVORJENIH SPORNIH VPRAŠANJ NIHČE NI BIL IZKLJUČEN IZ POSTOPKA IZBIRE“.
"Kar nekaj, od že udeleženih na informativnih pogovorih, ki so imeli že več informativnih razgovorov drugje, so mi povedali, da so naša tako imenovana "provokativna" vprašanja nedožna proti tistemu, kar so že doživeli, ko so od njih delodajalci zahtevali podatke o zelo intimnih osebnih in družinskih zadevah – seveda to ni bilo pisno kot v našem primeru,“ je še sporočil.
Vučajnk je za 24ur.com razložil, zakaj so se v podjetju odločili, da postavijo vprašanje, ali bodo lahko kandidati v primeru potrebe po delu na terenu, podaljšano delo uskladili z obveznostmi do: družine, otrok in podobno. Vučajnk je povedal, da je "v opisu del navedeno, da bo moral zaposleni v primeru potrebe prevzeti za določen čas nadomeščanje na terenu". "NOBEN DELODAJALEC, KAKOR TUDI MI, PA NE MORE DELAVCU, KI GA POŠLJE NA TEREN, ZAGOTOVITI, DA SE BO VEDNO LAHKO VRNIL S TERENA V ČASU REDNEGA DELOVNEGA ČASA (tu nastopa kup faktorjev: od prometnih zastojev in drugih stvari, da ne naštevam) To je edini vzrok tega vprašanja – pustimo ob strani izjeme, ko je to ovira dan ali nekaj dni zaradi, ne vem, bolezni otroka ali podobno. Na morem pa zaposliti delavca, ki mu to predstavlja stalno oviro," pravi Vučajnk.
Iskalci zaposlitve morajo poznati svoje pravice
Na spletnih straneh ministrstva za delo so zapisali, da je pri zaposlovanju prepovedana vsakršna diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine. Delodajalec mora kandidatu zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.
“Prepovedani sta tako neposredna kot posredna diskriminacija, diskriminacija pa so tudi navodila za diskriminiranje oseb na podlagi katere koli osebne okoliščine. To pomeni, da pri objavi prostega dela delodajalec ne sme dajati prednosti določenim osebam in s tem manj ugodno obravnavati osebe z določenimi osebnimi okoliščinami (npr. dajanje prednosti pri zaposlovanju moškim, ženskam, nekadilcem, osebam brez otrok, mladim ipd.), če bi to pomenilo nedopustno različno obravnavanje in s tem diskriminacijo. Delodajalec bo lahko upravičil različno obravnavanje pri zaposlovanju, temelječe na kateri od osebnih okoliščin, le v primeru, če bo izkazal, da zaradi narave dela oziroma okoliščin, v katerih se delo opravlja, določena osebna okoliščina predstavlja bistven in odločilen pogoj za delo in je takšna zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem,” so zapisali na ministrstvu za delo.
Poseben poudarek je na obveznosti enake obravnave glede na spol. Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec ne sme prostega delovnega mesta objaviti samo za moške ali samo za ženske in da objava prostega dela tudi ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu, razen če določen spol predstavlja bistven in odločilen pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem.
Zakonska pravica vsakega kandidata je, da ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. “Delodajalca torej ne smejo zanimati osebni podatki kandidata oziroma podatki, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. To v praksi pomeni, da ni pomembno, kaj kandidat odgovori na ta, t. i. prepovedana vprašanja, saj ti podatki delodajalca ne smejo zanimati, nima pravice do njih in jih zato ne glede na to, kakšni so odgovori na ta, t. i. prepovedana vprašanja, delodajalec ne sme uporabiti in se ne sme nanje sklicevati pri kateri koli svoji odločitvi. To npr. pomeni tudi, da delodajalec ne more utemeljevati morebitne kasnejše odpovedi pogodbe o zaposlitvi s tem, da je kandidat navajal neresnične podatke na ta vprašanja, saj teh, t. i. prepovedanih vprašanj delodajalec sploh ne bi smel postavljati, podatkov v tej zvezi pa ne uporabiti kot podlago za svojo odločitev glede zaposlitve,” pravi zakon.
Kakšne podatke oziroma dokazila lahko delodajalec zahteva?
Zakon pravi, da sme delodajalec od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Pri sklepanju pogodbe tako ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Prav tako ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo omenjenih podatkov, ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti, ali odlogom materinstva, ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.
Zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pregled se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi.
Dolžnosti iskalca zaposlitve
Kandidat je dolžan predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in delodajalca obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakor koli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik.
“Delodajalec lahko pri zaposlovanju tudi preizkusi znanja oziroma sposobnosti kandidatov, vendar le tista, ki se nanašajo oziroma so pomembna za opravljanje dela, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi,” je zapisano na spletnih straneh ministrstva za delo.
Komu prijavite nepravilnosti?
Če zaznate, da delodajalec krši vaše pravice in zakonodajo, potem lahko podate prijavo na območno enoto inšpektorata za delo, in sicer glede na sedež delodajalca. Seznam območnih enot in vsi ostali kontaktni podatki so objavljeni na spletni strani www.id.gov.si
Prijavo lahko podate pisno ali ustno, lahko tudi anonimno. Mogoče jo je posredovati tudi na sedež organa oziroma na elektronski naslov: irsd@gov.si.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.