Slovenija

Onesnažena zemlja: se otroci na njej lahko varno igrajo?

Ljubljana, 30. 09. 2017 20.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Ekipa 24UR Inšpektor je s pomočjo strokovnjakov analizirala zemljo, na kateri se igrajo otroci v Trbovljah, na Jesenicah, v ljubljanskem Tivoliju, Celju in Velenju. Torej v mestih, obremenjenih s prometom ali z industrijo. Večina odvzete zemlje je neonesnažene oz. je onesnažena pod mejnimi vrednostmi. Je pa analiza odkrila tudi štiri koncentracije, ki presegajo opozorilne vrednosti.

Pojdimo po vrsti. V začetku septembra so v krvi 18 od naključno 90 izbranih otrok iz Mežiške doline odkrili presežne vrednosti svinca. Onesnažena zemlja je v Mežiški dolini posledica dolgoletnega izkopavanja in predelave težkih kovin. Potem so bile v minulih tednih v javnosti izjemno odmevne  menjave zemlje na igrišču enega od celjskih vrtcev; dogajale so se zaradi pritiska staršev, ker so analize zemlje tam pokazale povišane vrednosti. 

Ekipa 24UR Inšpektor je v minulih tednih v petih krajih po Sloveniji zato izvedla analize zemlje, na kateri se igrajo otroci. Analizirali so zemljo, ki ni na  območjih vrtcev, ampak na igriščih ob blokovskih naseljih, igriščih, parkih ... kjer se igrajo otroci. Vzorčenje je za rubriko  24UR Inšpektor izvedel profesor z Biotehniške fakultete, specializiran prav za preučevanje zemlje, dr. Marko Zupan. Dobljene rezultate je ekipa 24UR Inšpektor odnesla na Nacionalni inštutut za javno zdravje in na ljubljanski klinični center k zdravnici Metodi Dodič Fikfak.

Analize zemlje, na kateri se igrajo otroci, so pokazale, da je zemlja dobra oz. da elementi ne presegajo mejne vrednosti z izjemo štirih primerov.
Analize zemlje, na kateri se igrajo otroci, so pokazale, da je zemlja dobra oz. da elementi ne presegajo mejne vrednosti z izjemo štirih primerov. FOTO: POP TV
In kakšni so bili rezultati? Pretežni del izidov je bil obarvan zeleno, kar je dobra novica in pomeni, da je zemlja dobra oz. da elementi ne presegajo mejne vrednosti. (Vrednosti na lestvicah za posamezne elemente si namreč sledijo tako: po običajnih vrednostih nastopi mejna, potem opozorilna in nato kritična vrednosti.) In vendar so testi pokazali tudi štiri koncentracije, ki presegajo opozorilne vrednosti.  In sicer:

Trbovlje: glede na prejšnje monitoringe so tam pričakovali presežne vrednosti. A vse meritve kovin, tako za svinec, kot cink in kadmij - so tokrat pokazale rezultat pod mejno vrednostjo. V vzorcih je bila za eno enoto presežena mejna količina arzena. 21mg na kg zemljine, mejna vrednost je 20, opozorilna 30. Tu profesor Zupan miri: tu ni razloga za skrb, to vse je še znotraj merilne napake.

V Celju  pričakovano: tudi na travniku v neposredni bližini vrtca Hudinja, kjer se igrajo otroci, so se pokazale presežene opozorilne vrednosti tako svinca kot cinka. Cinka je celo 477 enot (opozorilna je 300, kritična 720).

Analizirana zemlja v Velenju: brez posebnosti. Žvepla je tu sicer največ v primerjavi z drugimi odvzetimi vzorci po Sloveniji, a nevarnosti za zdravje, pravi dr. Zupan, to ne predstavlja. "Mi smo ga analizirali, da bi videli, ali zgodovinsko, ker je bil ta bazen problematičen, če se odraža. In se.

Ljubljana. Analizirali so zemljo  v parku Tivoli, kjer se otroci pogosto igrajo z njo. Mejna vrednost za svinec je 85, opozorilna 100, kritična pa 530 mg/kg zemlje. V tem priljubljenem parku je vrednost svinca - 183 mg na kilogram zemlje; torej presega opozorilno vrednost. "Se pravi, najvišje od vseh lokacij, ki smo jih preiskovali," pravi Zupan. 

In tudi v parku na Jesenicah podobno - svinec prek opozorilnih vrednosti. Vsebnost - 133 miligramov na kilogram zemlje. 

In zdaj ključno vprašanje -  ali so to  rezultati, zaradi katerih bi morali zamenjati zemljo, ali - povedano drugače:  kaj ti rezultati pomenijo za otroke, ki se na teh površinah igrajo?  Na Inštitutu za javno zdravje so, ko so si ogledali rezultate, poudarili, da so vrednosti, torej mejna, opozorilna in kritična določene le za zemljo, na katerih pridelujemo hrano. Za zemljo, na kateri se igrajo otroci pa - zdi se neverjetno, ampak je res - naša država sploh nima določenih dovoljenih in nedovoljenih vrednosti. Prvi mož NIJZ Ivan Eržen pomirja: Tudi zemlja, kjer ste z analizo odkrili presežene opozorilne vrednosti, je varna za običajno igro otrok. 

Ne od mene zahtevati, da rečem, da je zdravo, ker ni. Tudi ni zelo nevarno. Lahko pa postane, če si pogosto tam. dr. Metoda Dodič Fikfak
Eržen povzema zakonodajo: ob preseženih mejnih vrednostih snovi še ne pričakujemo negativnega vpliva na zdravje. Presežena opozorilna vrednost namreč pomeni možnost, da je povečana vsebnost snovi v rastlinah, ki na tem območju rasejo. Preseganje kritične vrednosti pa pomeni, da je  vsebnost v tleh tako visoka, da za pridelavo kmetijskih pridelkov ta območja niso več primerna. Kaj pa, če gre za zemljo na igriščih oz. za zemljo, kjer se igrajo otroci? Eržen je pojasnil, da tla niso pomemben vir za vnos toksičnih stvari, kot so kadmij, svinec, cink ... "Je količina, ki bi jo zaužili otroci, izjemno majhna. In tudi ko to zaužijejo, so te kovine vezane na sam material in to večino izločimo prek prebave." Pomembno je tudi, kako je igrišče urejeno. Če po igrišču raste trava, je prašenja precej manj in zato manj vdihavanja potencialno onesnaženega prahu. Zato umivanje rok po igri povsem zadostuje, zatrjejo na inštitutu za javno zdravje. 

A na drugi strani - zdravnica  v Kliničnem centru dr. Metoda Dodič Fikfak o igri na igriščih, ki smo jih vzorčili in kjer smo zaznali opozorilne vrednosti, pravi takole: "Ne od mene zahtevati, da rečem, da je zdravo, ker ni. Tudi ni zelo nevarno. Lahko pa postane, če si pogosto tam." Zame opozorilna vrednost pomeni opozorilo, da je treba s to zemljo nekaj narediti, je odločna Dodič Fikfakova. Prav pri otrocih bi namreč morali stremeti k čim manjši onesnaženosti in ne zamahniti z roko, če smo namerili takšne vrednosti, poudarja. 

Na Nacionalnem inštitutu pa spet zagotavljajo,  da takšne zemlje ni treba menjati, prav tako trdijo, da je povsem varna za igro otrok. Tudi za tiste otroke, ki dajejo roke v usta in v telo tako lahko zanesejo pesek in prah. "Ne bo nič posebej hudega, če se bodo na tem igrišču igrali. Morate pa paziti, da ne bi ravno jedli tal." 

Obstajajo raziskave, ki jih navajajo strokovni članki, ki kažejo, da imajo tisti otroci, ki se igrajo na onesnaženih tleh in pogosto dajejo roke v usta, dvakrat do trikrat več težkih kovin v krvi kot otroci, ki nimajo navade dajati rok v usta.

Na okoljskem ministrstvu priznavajo, da je zdajšnja uredba, ki določa vrednosti za elemente v zemlji zastarela in neprimerna. Pripravljali so že novo, ki ne bi določala le posameznih vrednosti za kmetijska zemljišča, ampak posebej tudi za otroška igrišča. In obljubljajo, da bodo v novi uredbi za otroška igrišča upoštevana  najstrožja merila. A trenutno ne zna nihče v državi povedati, ali bodo po novi uredbi vrednosti, ki jih je izmeril 24UR Inšpektor, sporne ali dovoljene za otroška igrišča.  Uredba je že bila v usklajevanju, a je bila umaknjena zaradi pomislekov in nestrinjanja nekaterih okoljskih organizacij z ureditvijo, kot jo je predlagala država.

Kaj o namerjenih rezultatih rubrike 24UR Inšpektor na igriščih, kjer se igrajo otroci, pravijo na  Evropski komisiji? Novinarki Staši Lozar so povedali, da  EU državam članicam ne daje smernic, kaj so še dopustne vrednosti v zemlji in kaj ne. Zakaj? Ker je pet članic osem let  blokiralo sprejetje direktive o tej temi. Na koncu so direktivo zato umaknili z agende.

Tuji strokovni članki v strokovnih revijah pritrjujejo trditvam Nacionalnega inštituta za javno zdravje: da človek največ težkih kovin v telo vnese preko hrane (sadje, zelenjava ...) in ne neposredno prek zemlje ali njenega prahu. Precej manj  zdravje torej ogrožajo snovi, ki zgolj ležijo v zemlji. A obstajajo tudi raziskave, ki jih navajajo strokovni članki, ki kažejo,  da imajo tisti otroci, ki se igrajo na onesnaženih tleh in pogosto dajejo roke v usta, dvakrat do trikrat več težkih kovin v krvi kot otroci, ki nimajo navade dajati rok v usta.

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (21)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

piko112
01. 10. 2017 11.15
+1
Glede na to da se igle od heroina puščajo povsod okoli bus postajah tudi bližin šol in vrtcev in jih naši še talajo odvisnikom naprej je očitno zemlja z strani določenih ljudi čist ok
ehjaehja
01. 10. 2017 05.35
+4
kmalu boste napisali da človek ne sme vn niti na zrak
piko112
01. 10. 2017 11.16
sploh zaradi kurilne sezone ker so ljudje izbrali cenejše kurjenje na drva kot pa udobnejše na kurilno olje
murate
29. 09. 2017 18.38
+1
v Trbovljah je presežena dovoljena meja arzena.Kolikor mi je znano v Trbovljah industrija ni uporabljala arzena , ampak ga je in ga še STEKLARNA HRASTNIK ,tako da me čudi zakaj niso tam vzeli vzorce.To je kot da bi merili svinec na drugi strani hriba in ne v Črni na Koroškem...
Hrabroslav
29. 09. 2017 11.25
+4
Ljudje, dejte zapret svoje otroke v stanovanja, ki itak sevajo zaradi radona in nekvalitetnih zidarskih materialov. dejte zasut Celje, Jesenice, pol Ljubljane, Maribor in druga mesta kjer so pred 100 ali 200 leti delali nekaj, kar današnjim okoljevarstvenikom ne paše. In dejte predlagati da te današnje okoljevarstvenike sistem malo preveri, čigave interese zagiovarjajo, interese navadnih ljudi zagotovo ne.
yurife
29. 09. 2017 11.37
-4
Hrabroslav
29. 09. 2017 11.51
+6
Da me ne bombandirajo z nekimi abotnimi izmišljenimi nevarnostmi, neke kvazi naravovarstvene in človekoljubne nevladne organizacije, ki imajo zgolj interes pobiranje denarja od države. Svet v katerem smo je tak kot je, zastrupljen in uničen. To vevečino folka. Ni pa potrebe potencirati to dejstvo in na podlagi tega služiti in jemati podkupnine.
yurife
29. 09. 2017 12.46
+1
se do neke mere strinjam, ampak kar ukinit jih pa tud ne smemo, in če bi vsi tako razmišljali, bi svet že zdavnaj bil uničen. po tvojem je očitno že vse preveč onesnaženo in zastrupljeno in torej nima več smisla kaj spremenit. A je res vse že tako samoumevno, ob tem nam pa nam ni jasno, od kod vedno slabše splošno zdravje ljudi, vedno več težjih neozdravljivih bolezni, raka? očitno je tud visoka umrljivost zarad slabega zraka le nateg...vse je očitno ok?
Hrabroslav
29. 09. 2017 13.16
+7
Ni ravno samoumevno ampak realno. Življenska doba se je v zadnjih 100 letih dvignila iz 40 na 75 let. Torej so v času neokrnjene narave in svežega zraka živeli skoraj enkrat manj dolgo kot sedaj. Naravo so uničili konec 19 in v začetku 20 stoletja. In sedaj smo krivi mi, ki smo se rodili v tak svet??? Mi bomo morali plačevati te zablode prejšnjih časov. In kaj naj naredimo s to onesnaženo zemljo?? Izkopljemo jo v Ljubljani, Celju, revirjih , Jesenicah in jo odpeljemo. Kam?? Na podeželje, v neonesnaženo naravo. Povej kira skupnost je pripravljena sprejeti to zemljo?? Enosotavno je biti borec proti onesnaževaju, ki se dvakrat na dan tušira, poliva z dišavami in kemičnimi parfumi, pije vodo in kavo iz plastičnih kozarčkov in flaš, se fura z đipom po ljubljani, in...da ne razpredam naprej. To so za mene salonski revolucionarji in mi grejo na živce. Pa vsake toliko časa kak zdolgočaseni novinar odkriva to že stoletje znano težavo in se meče ven...bljak
Hrabroslav
29. 09. 2017 13.20
+8
Slabše zdravje ljudi pa je od prenažiranja in lenarjenja. Toliko mesa in sladkorja kot ga danes poje povprečen človek v enem tednu, ga včasih ni v enem letu. Pa gibanje in stres. Tu je point. Ne samo v zemlji izpred sto let.
yurife
29. 09. 2017 13.35
+4
JanZiska
29. 09. 2017 14.07
+6
Principat
01. 10. 2017 10.27
+6
Hraboslav +++++++ / dodal bi le o visokorazvitih E*-jih , ki spreminjajo dobesedno človeško telo ,,,,,,,, tudi v ostalem svetu je vse tako kot pri nas , vendar mi se najprj napljuvamo v lasten krožnik in postanemo papeški bolj od papeža ,, potem pa ima EU močne argumente , da nam omejuje sredstava v izgovoru " najprej sanirajte , potem pa še vse analize in takrat lahko ponovno konkurirate " to so dejstva . ampak dokler dopoveš tem napiflanim je že vlak šel mimo
Zdene Iskra
29. 09. 2017 11.02
+2
Na zemlji, ki je polna pasjih iztrebkov in izcedkov (urina). Zelenice po mestih so postale pasji WC. Ampak to bodo "ugotavljali" čez 20 let,če....
Principat
01. 10. 2017 10.55
+3
kjer mi hodijo pse v naravo spuščat in tam ti mestni psi se iztrebljajo in nihče ne pobira je trava in ostalo grmičevje podivjalo ,, že leta opažam , da na fiksnem mestu trava izgorela okrog pa nenormalno visoke rastline ,,, briketi in ostala hrana dela svoje , vendar to ni za v naravo
flojdi
01. 10. 2017 16.01
-1
.sj . rajš ne se prašat kaj vse jemo mi ,ljudje..in kaj vse iz seravamo
detect
29. 09. 2017 09.48
+1
ma komplicirajo brezveze
supergigi
29. 09. 2017 09.32
+6
Nujno še preverite, če je mivka v peskovniku, prave kvalitete in če potičke stojijo.
jakec1575
29. 09. 2017 09.23
+11
Naredi se razpis za dobavo, zmaga šemso ali jože. Obadva sta strokovno nepismena za takšne reci. pripeljeta najcenejso zemljo, ker to poveca dobicek za novega passata. Obcine pa nikoli ne preverjajo svojih investicij. Vcasih se celo zgodi kaksen prevzemni zapisnik in nadzor. kar je redkost. Država brez razumevanja, kdo in kaj je njena prihodnost. otroke izpostavljati takšni zemlji in to v obljudenih in popularnih krajih, ki se promovirajo kot pljuca mesta, kot recimo Tivoli. Na tem primeru se kaze vsa beda MOL. Lepi in prazni. Kako se ti sicer lahko to zgodi, kot upravljalcu?
Jak Tobim
29. 09. 2017 08.34
+3
kakšna je končna vsebnost, ki smo ji izpostavljeni je odvisna od celotnih koncentracij v viru (zrak, prah, zemlja, hrana, pijača..), kemijske speciacije elementa (kemijske oblike - ene so dostopne, druge skoraj nič), načina vnosa, biološke dostopnosti in razpoložljivosti, spola osebe, njegove starosti, genetike, splošnega zdravstvenega stanja, drugih sinergističnih in antagonističnih dejavnikov, ki vplivajo na končno koncentracijo oz. dozo, ki jo prejmemo. Fikfakova ima prav, je pa popolnoma neživljenska. Tole s presežki v zemljini je potrebno gledati, kot eno od drobtinic v gromozanskem kolaču, ki nam manjša kvaliteto življenja in, ki se prične s popolno prenaseljenostjo ljudi na planetu, absolutno nevzdržnim avtomobilizmom, genocidom nad divjim življenjem, holokavstom na klavnim, neprimerno večjim onesnaženjem s kurjenjem drv od tistega od vnosa kovin iz zemljin, ki so problematične predvsem, ker že tisočletja gnojimo z živalskimi iztrebki, kjer se lepo skoncentrira kadmij, tako da kmalu več ne bo možno nikjer v sloveniji pridelovati gomoljevk (krompirja, repe, korenja), s tem, da je meso še bolj onesnaženo zaradi pitanja živali s cinkom (kadmij je zmeraj zraven),..itd, itd. Ena dnevna zgodbica o človeški nespametnosti glede onesnaževanja več (pohvalno) in ena zgodbica o tem, kako se težave lotevamo ljudje (najmanjše težavice in še te parcialno ter s selektivnim znanjem po katerem potem vsak vleče na svojo stran, da ne omenim, da bi se našel kakšen ki bi remediiral s pranjem z EDTA, bog se nas usmili)..
dr.dare
29. 09. 2017 08.27
+5
Zemlja naj bo čista dihajo pa jedo pa lahko smeti haha ha ha hah a