Na isti seji o totalitarizmu in vojnih novelah

Kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja je odločil, da bo izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci obravnavali omenjeno resolucijo, 8. septembra, na njej pa bodo poslanci obravnavali tudi obe t. i. vojni noveli.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je sicer nasprotoval temu, da bi DZ resolucijo in obe noveli – gre za novelo zakona o vojnih grobiščih in novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja – obravnavali na isti seji. Po njegovem bi bilo bolj smiselno, da bi noveli obravnavali na drugi izredni seji "kakšen dan pozneje". Tako bi imeli po njegovem v poslanski skupini čas, da bi pripravili dopolnila k novelama in ju tako uskladili z "duhom resolucije".

Tankov predlog je podprl tudi vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. V SLS, kot je dejal, sicer ne nasprotujejo temu, da bi se noveli obravnavali na isti izredni seji, bi bilo pa po njegovem smiselno, da si DZ med obravnavo resolucije in obeh novel vzame nekaj časa za kakovostno obravnavo na odboru. Noveli mora namreč pred tem obravnavati še matično delovno telo. Premor se mu, kot je dejal, zdi smiseln zlasti zato, ker da naj bi vlada pripravljala nekatera dopolnila k obema zakonoma.

Nasprotno je vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič ocenil, da je treba obe vojni noveli obravnavati čim prej. Poleg tega se po njegovih besedah lahko dopolnila vlagajo kadarkoli. Pri tem sta mu pritrdila tudi vodji poslanskih skupin LDS in Zaresa Borut Sajovic in Cveta Zalokar Oražem.

'Eventualna dopolnila'

Gantar je v zvezi z navedbami, da vlada pripravlja dopolnila k vojnima novelama, dejal, da mu ni znano, da bi vlada do zdaj sprejela kakšna koli dopolnila. Ocenil je tudi, da je mogoče izredno sejo kadarkoli prekiniti in jo nadaljevati čez nekaj dni, če bodo poslanci ocenili, da je to potrebno.

Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl pa je v zvezi z dopolnili pojasnil, da bo vlada do obeh novel oblikovala mnenje in sprejela tudi "eventualna dopolnila". Kakšna bodo ta, pa je po njegovem v tem trenutku še prezgodaj govoriti.

Izrazil je tudi pomislek, ki je hkrati tudi pomislek vlade, ali je smiselno, da DZ sprejema besedila resolucij drugih parlamentov. Po njegovem je DZ samostojen organ, ki bi moral sprejemati zgolj lastne resolucije.

Spomnimo

Kot je znano, so zahtevo za izredno sejo, na kateri bi obravnavali in sprejeli predlog resolucije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, 24. avgusta vložili poslanci SDS in SLS. V zahtevi so zapisali, da je treba resolucijo podpreti zato, ker je "treba podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti". Po njihovem namreč "brez spomina ne more biti sprave".

Dva dni pozneje so štiri koalicijske stranke - SD, Zares, DeSUS in LDS - v državni zbor vložile še zahtevo, da DZ na isti izredni seji, na kateri bo obravnaval resolucijo Evropskega parlamenta o totalitarizmih, obravnava tudi novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja in novelo zakona o vojnih grobiščih.

Obe noveli so v DZ vložili poslanci SD, Zaresa, DeSUS, LDS in SLS. Bistvena sprememba je, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Novela zakona o vojnih grobiščih pa med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah.