Na humanitarne organizacije se po pomoč obrača tudi vse več zaposlenih

Na Slovenski karitas zaznavajo, da so pred podobnimi izzivi kot leta 2009 ob začetku gospodarske krize. Kot poudarjajo, vsaka kriza najbolj prizadene ravno tiste, ki so že v stiski in na robu. "Zelo so ranljive družine z več otroki in enostarševske družine, starejši, še posebej ženske, ki živijo same, in tudi mladi. Veliko ljudi živi v podnajemniških stanovanjih in z neredno zaposlitvijo," pojasnjujejo. Zaskrbljujoče pa je, pravijo, da številni, ki prihajajo po pomoč na Karitas, sicer prejemajo minimalno plačo, vendar zaradi visoke najemnine za stanovanje, bolezni ali smrti v družini ne morejo preživeti. Zaradi podražitev hrane, energentov in osnovnih življenjskih pripomočkov pa se težave še stopnjujejo. Številna gospodinjstva z nizkimi prihodki namreč kljub delu težko preživijo mesec brez dodatne pomoči. "Lahko rečemo, da se število prošenj za pomoč povečuje. Z upadanjem gospodarske rasti in nižanjem zaposlenosti pa se bo ta številka še povečala," pravijo na Slovenski karitas, kjer pomagajo predvsem z materialno pomočjo v obliki hrane, higienskih pripomočkov in plačilu najnujnejših položnic (stanarine, stanovanjskih stroškov, ogrevanja in elektrike).

Število prosilcev za pomoč narašča tudi v Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, pod okrilje katere sodi tudi projekt Veriga dobrih ljudi. Kot pojasnjujejo v ZPM Ljubljana Moste Polje, so med prosilci za pomoč tudi tiste družine, ki so se v preteklih let že uspele postaviti na noge, pa so ob koronavirusu in podražitvah zopet zdrsnile v revščino. "Med trenutno vključenimi prosilci v Verigi dobrih ljudi je več kot 70 odstotkov zaposlenih in ta odstotek iz meseca v mesec počasi narašča. Te družine so predvsem obremenjene z nenehnim kolobarjenjem s stroški, to pomeni, da se vsak mesec odločajo, katere položnice lahko plačajo in katere pustijo zato, da jim ostane še nekaj za hrano," pojasnjujejo. Dodajajo tudi, da družinam veliko težavo predstavljajo tudi izredni stroški, ki so razporejeni tekom leta, kot so šolske potrebščine in kurjava, v času poletnih šolskih počitnic pa je družinski proračun mnogih družin zelo obremenjen tudi s stroški za nakup prehrane, saj otroci nimajo uravnoteženih obrokov v šoli. "Družine so tako vseskozi ujete v cikel razporejanja sredstev, na koncu meseca pa jim ne ostane nič, pogosto zmanjka tudi za dodatno zdravstveno zavarovanje staršev in priboljškov, varčevanja pa ne poznajo." Kljub temu, da na ZPM Ljubljana Moste Polje prejmejo vloge s priporočili strokovnih služb, kjer je opisana družinska situacija, pa jim realno stanje in življenjsko okolje družine razkrije šele obisk na terenu, kjer se pokažejo resnične potrebe družine, še pojasnjujejo. 

Tako kot druge organizacije tudi v Rdečemu križu Slovenije že dalj časa zaznavajo, da se povečuje število prosilcev in prejemnikov pomoči, ki so zaposleni in prejemajo minimalne plače – revni zaposleni, prav tako pa zaznavajo, da so socialne stiske poglabljajo pri vseh prejemnikih njihove pomoči. "Socialne stiske so izrazitejše tudi pri osebah, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih, enoroditeljskih družinah, družinah z več otroki in pri starejših, še toliko bolj, če te osebe živijo v enočlanskem gospodinjstvu," pojasnjujejo. V tem trenutku ocenjujejo, da se je povečalo število prosilcev za tri do pet odstotkov, število prejemnikov pomoči pa se povečuje tudi zaradi nudenja pomoči novi kategoriji oseb, ki je potrebna pomoči, tj. beguncem iz Ukrajine, pojasnjujejo.

Da so se povečale prošnje po hrani in pripomočkih za osebno higieno, opažajo tudi članice (društva in zveze) Zveze prijateljev mladine Slovenija (ZPMS), kjer družine, ki se nanje obrnejo na pomoč, usmerjajo, da se aktivno vključijo v reševanje njihove stiske na CSD v lokalnem okolju in da izkoristijo vse možne oblike javne pomoči. "Pomoč ZPMS je dodatek tej pomoči, da družine lažje preživijo mesec," pojasnjujejo. Sicer pa v ZPMS pomagajo prosilcem z nakupom vrednostnih bonov za nakup hrane in higienskih pripomočkov, saj vrednostni boni družinam omogočajo, da kupijo prehrano, ki je raznolika in ustreza njihovim potrebam ali morebitnim zdravstvenim težavam. Sicer pa letošnji podatki Komisije za socialna vprašanja in humanitarne projekte pri ZPMS kažejo, da je bilo v začetku leta 36 odstotkov od vseh prošenj družin takšnih, v katerih je zaposlen eden ali oba od staršev. "V zadnjem času je odstotek teh družin narasel na 43 odstotkov, preostali delež pa predstavljajo družine, kjer so starši brezposelni," dodajajo na ZPMS.

Sicer pa je samo RKS z mrežo 56 območnih združenj Rdečega križa Slovenije v preteklem letu z materialno pomočjo pomagal več kot 115.000 socialno ogroženim posameznikom in v ta namen razdelil več kot 2.600 ton različnih prehranskih izdelkov, 180 ton higienskih pripomočkov, 238 ton rabljenih oblačil in obutve, več kot 5.500 otrokom pomagal pri nakupu šolskih potrebščin in 1.600 otrokom omogočil brezplačne tedenske počitnice na morju.