'Aretiranih pet oseb, a jasno je, da je krog osumljencev še precej večji'

Hrvaška policija je v sodelovanju z uradom za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) dopoldan pridržala več oseb zaradi suma zlorabe in pranja denarja ter oškodovanja podjetja Ina, poročajo hrvaški mediji. Ino naj bi oškodovali za več milijonov evrov. Tarča preiskav pa med drugim tudi direktor oddelka Ine za zemeljski plin Damir Škugor ter njegov oče, prav tako pa še lastnik podjetja OMS upravljanje, podjetnik Goran Husić, predsednik hrvaške odvetniške zbornice Josip Šurjak in predsednica uprave družbe Plinara istočne Slavonije Marija Ratkić.

Po aretacijah v Zagrebu, Šibeniku, Vinkovcih in na Hvaru so se preiskovalci lotili še preiskav domov in poslovnih prostorov ter zbiranja dokazov, poroča Index.hr. Med drugim so preiskali Škugorjevo pisarno v Ini in zagrebško odvetniško pisarno Josipa Šurjaka, aretiranega na Hvaru. Sledila so zaslišanja.

Uskok bo v nedeljo sporočil, ali bo zoper aretirane osebe uvedel preiskavo in zahteval preiskovalni pripor. Takrat bodo osumljence, za katere tožilstvo zahteva enomesečni pripor, privedli tudi pred preiskovalnega sodnika.

Po zadnjih podatkih naj bi bila Ina oškodovana za precej več, kot se je mislilo sprva. Prvotno so namreč škodo ocenjevali na okoli sto milijonov kun (13.311.506 evrov), a zdaj se po poročanju Indexa domneva, da bi se lahko znesek, za katerega je bila oškodovana Ina, povzpel celo na okoli milijardo kun (več kot 133 milijonov evrov).

Preiskovalci ob tem sumijo, da je vse skupaj omogočil prav aretirani direktor sektorja za zemeljski plin Škugor. Ta naj bi Šurjaku in Husiću omogočil, da sta plin kupovala po smešno nizkih cenah in ga nato na trgu preprodajala po veliko višjih številkah. Ob tem preiskovalci domnevajo tudi, da so osumljenci denar iz Ine izvlekli prek podjetja OMS, ki je bilo ustanovljeno leta 2019. Že v prvem letu delovanja naj bi to podjetje ustvarilo več kot 220 milijonov kun (29.285.314 evrov) prihodkov.

Največji delež na računu upokojenega očeta Škugorja? 'Morda gre za največji tovrsten primer doslej'

Osumljenci naj bi torej izkoriščali stalno rast cen plina na svetovnem trgu. OMS naj bi tako prek družbe Plinara vzhodna Slavonija, ki je imela prej sklenjeno pogodbo o ugodnem nakupu plina od Ine, kupoval plin tudi pod tržno ceno in ga na svetovnem trgu prodajal po realnih cenah.

A največji delež denarja, ki naj bi ga storilci pridobili s kaznivimi dejanji, je očitno končal na računu očeta direktorja Ine. Na njegovem računu so preiskovalci namreč odkrili nekaj manj kot 500 milijonov kun (okoli 66,6 milijonov evrov), je neuradno izvedel Telegram. Gre za ogromen znesek na računu upokojenca, ki sicer prideluje oljke, ki je sprožil celotno akcijo. Šlo naj bi za večji del dobička, ki sta ga osumljeni ustvarili s preprodajo plina.

Nekdanji vodja Uskoka Željko Žganjer je za RTL.hr dejal, da je povsem neverjetno, da se je nekdo odločil tolikšno vsoto denarja nakazati na račun upokojenca. "Skoraj vsakomur je jasno, da je vsak znesek v višini 105.000 kun ali več predmet obvezne kontrole banke, pri kateri se izvaja plačilo, ali katere druge finančne institucije. Urad za pranje denarja obravnava tudi plačila, ki so celo manjša od tega zneska," je dejal.

A četudi ta denar ne bi bil izplačan na njegov račun, bi morali obstajati določeni varnostni mehanizmi pri Ini. "Kako je mogoče, da se plin prodaja po tako nizki ceni? Nadzorni svet je tisti, ki bi moral nadzirati poslovanje," pravi Žganjer. "Če gre res za 800-milijonsko škodo, mora ta akcija trajati že nekaj časa. Verjetno je šlo za večmesečno aktivnost," je jasen nekdanji šef Uskoka, ki dodaja, da se ne spomni, da bi bili tudi v času njegove kariere finančno tako obsežni primeri. "Morda gre za največjega doslej," je dodal.

Sicer je bilo doslej aretiranih pet oseb, a Žganjer še poudarja, da je krog osumljenih oseb zagotovo še veliko večji.

Sporočilo odgovornih organov

Uskok je v odgovoru medijem dejal, da je bila akcija rezultat kriminalistične preiskave, ki poteka v sodelovanju s PNUSKOK, Uradom za preprečevanje pranja denarja in Samostojnim sektorjem za finančne preiskave davčne uprave. Dodajajo, da bodo po zaslišanju osumljenca sprejeli odločitev o nadaljnjem ukrepanju, o čemer bodo javnost pravočasno obvestili.

Hrvaška odvetniška zbornica (HOK) je sporočila, da je bila obveščena o aretaciji njihovega predsednika, a da zadeve še ne morejo komentirati in da nadaljujejo z rednimi dejavnostmi.

Prav tako tekočih policijskih preiskav ne komentira tudi Ina. "V celoti sodelujemo s preiskovalci," so sicer sporočili z naftne družbe.