Drugostopenjsko oziroma županijsko sodišče v Zagrebu je nedavno kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi Ljubljanske banke (LB) in Nove Ljubljanske banke (NLB) v enem od postopkov glede prenesenih deviznih vlog.
S tem je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča z dne 22. januarja 2016 v škodo LB in NLB. Sodišče ni upoštevalo predloga za ustavitev postopka na podlagi Memoranduma o soglasju, ki sta ga podpisali slovenska in hrvaška vlada v Mokricah.
S tem memorandumom se je hrvaška vlada zavezala zagotoviti ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka (ZABA) in Privredna Banka Zagreb (PBZ) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, in sicer dokler državi ne bosta našli rešitve na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva.
A potem je prišlo do sprenevedanja glede tega, kaj naj bi pomenila beseda "ustaviti", zaradi česar so hrvaška sodišča postopke nadaljevala. Poleg tega pa so sprejela še stališče, da memorandum ni mednarodna pogodba, in ga zato ne upoštevajo.
Slovenska vlada pa se je z memorandumom zavezala, da bo po njegovem podpisu pričela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v Državnem zboru.
Po sodbi sta NLB in LB dolžni solidarno plačati tožeči stranki PBZ 3.855.173,35 švedskih kron oziroma 375.000 evrov z zamudnimi obrestmi in pravdne stroške v višini približno 680.000 kun oziroma 91.500 evrov. Gre za prvo pravnomočno sodbo hrvaških sodišč v teh postopkih po sprejetju Zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe RS v NLB. Skladno z omenjenim zakonom bodo v primeru prisilne izpolnitve sodne odločbe, negativne finančne posledice NLB nadomeščene s strani Sklada RS za nasledstvo.
Slovenija se je odzvala z diplomatsko noto
Slovenija je zaradi sprejetja omenjene pravnomočne sodbe na Hrvaškem v škodo LB in NLB poslala Veleposlaništvu Republike Hrvaške v Ljubljani diplomatsko noto, v kateri protestira zaradi kršitev mednarodnega prava in prava Evropske unije. Slovenija v noti izraža pričakovanje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh ravnanj, ki so v nasprotju s Sporazumom o vprašanjih nasledstva in Memorandumom o soglasju, še zlasti pa, da ne bo prišlo do prisilnega zasega ali odvzema premoženja LB ali NLB, saj bi bilo tako ravnanje v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom Evropske unije, k spoštovanju katerega je zavezana Hrvaška.
Slovenija namreč vztraja, da je mokriški memorandum mednarodna pogodba in neposredno zavezuje sodišča v obeh državah. Slovenska vlada se je namreč z memorandumom leta 2013 na drugi strani zavezala, da bo po njegovem podpisu začela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v DZ. Slovenija je svoj del pogodbenih obveznosti tudi uresničila.
Hrvaška pa na drugi strani svojih obveznosti ne izpolnjuje in želi mokriški memorandum zaobiti tako, da mu ne priznava statusa mednarodne pogodbe. Cilj Hrvaške je tako onemogočiti ustavitev sodnih postopkov do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva, kar je v nasprotju z dogovori med državama, poudarjajo na Ukomu.
Slovenija je znova izrazila tudi zaskrbljenost zaradi arbitrarne in po njenem prepričanju neutemeljene interpretacije sprememb temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz leta 1994 na hrvaških sodiščih, zaradi česar je NLB neupravičeno in v nasprotju s slovenskim pravnim redom ter mednarodnimi dogovori obravnavana kot drugotožena stranka v teh postopkih.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.