Na hematologiji kmalu bolje?

Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so po pismu združenja bolnikov z limfomom, ki so zahtevali normalizacijo razmer na kliničnem oddelku za hematologijo, ustanovili ekipo, ki je preučila razmere in oblikovala predlog kratkoročnih in dolgoročnih rešitev za oddelek.

UKC Ljubljana nikoli ni imel strategije razvoja po strokah

Ker UKC ni imel strategije se sedaj soočajo s številnimi težavami, je pojasnila generalna direktorica Darinka Miklavčič. Da bi se temu v prihodnje izognili, sedaj pripravljajo petletni program razvoja UKC.

Za začetek so v šestem nadstropju, na kliničnem oddelku za diabetes, zagotovili tri sobe s petimi posteljami, kar bo skupno število postelj na hematologiji povečalo za 20 odstotkov, je povedala generalna direktorica Darinka Miklavčič.

Poleg petih dodatnih postelj bodo na oddelku za hematologijo iz zadnjega razpisa za bolniške postelje, ki jih na ravni celotnega UKC postopoma zamenjujejo, dobili še šest postelj, s katerimi bodo zamenjali dotrajane na oddelku. Med kritikami Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo je bila tudi ta o neustreznih posteljah.

Dologoročne rešitve

Kot dolgoročno rešitev za oddelek pa so v UKC Ljubljana predvideli selitev v prostore sedanje otroške kirurgije, ko bo ta enkrat preseljena na lokacijo nove Pediatrične klinike. A Miklavčičeva poudarja, da bo treba prostore v pritličju UKC prej konkretno prenoviti, za kar pa še niso naredili ocene potrebnih sredstev. Koliko točno bo vredna prenova prostorov, bo jasno šele marca prihodnje leto.

Bolniki zadovoljni

Predstavnica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic je izrazila zadovoljstvo, da so jim v vodstvu zavoda prisluhnili. Po njenih besedah so se na njihovo pismo, ki so ga sredi septembra naslovili na predsednika vlade Janeza Janšo, ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič, generalno direktorico UKC Ljubljana Darinko Miklavčič in strokovno direktorico Aleksandro Markovič, odzvali tako v uradu predsednika vlade kot tudi na ministrstvu, poleg tega pa jim je pisala še varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, predsednica zdravstvenega sveta Bojana Beovič ter poslanska skupina SD.

"Odzivi kažejo, da se vsi zavedajo, da so zadeve težke in jih je treba spremeniti," je dejala Modičeva. Izrazila pa je tudi zaskrbljenost, saj je še nejasno, kako bodo zagotovili sredstva za financiranje prenove bodočih prostorov hematologije. Milena Remic, prav tako iz združenja, je ob tem opozorila, da so kratkoročni ukrepi le "gašenje požara" in izrazila zaskrbljenost, da ne bo projekt prenove prostorov za novo hematologijo "račun brez krčmarja".

"Novi prostori pomenijo prihranek"

Glede zagotovitve sredstev za novo hematologijo je Tomaž Pokovec iz Društva bolnikov s krvnimi boleznimi predstavil izračun, ki dokazuje, da bi novi prostori za hematologijo, narejeni po modernih zdravstvenih standardih, pravzaprav prinesli tak prihranek, ki bi bil veliko večji, kot pa so sedanji stroški zdravljenja bolnikov na tem oddelku.

Izpostavil je, da bi samo pri zdravilih za preprečevanje okužb pri bolnikih po presaditvi kostnega mozga lahko prihranili okoli 400.000 evrov letno. Ob pogostejših okužbah je po besedah Pokovca višje tudi tveganje smrti bolnikov. Smrt vsakega mladega človeka pa za družbo pomeni izpad okoli 400.000 evrov zaradi izgubljenih let, ko bi ta še lahko delal in bil bil družbi koristen, je spomnil Pokovec. Prepričan je, da bodo ti izračuni prepričali tudi vlado, da je financiranje obnove cenejše kot pa sedanje stanje.