Druga cev predora Karavanke: izvozili bodo za 171 olimpijskih bazenov materiala

Okoli sto delavcev turškega podjetja Cengiz tako ali drugače sodeluje pri gradnji vzhodne cevi predora Karavanke. Prvo lopato so v zemljo zasadili avgusta 2020, danes pa smo jih obiskali pri dolžini 1755 metrov, torej že čez polovico dobrih 3,5 kilometra dolgega predora. 

Dela potekajo podnevi in ponoči, povprečno napredujejo dva metra na dan, izkopan material pa odvažajo na tri deponije v okolici. 

"Na določenih področjih gradnja poteka hitreje, nekje pa počasneje, odvisno. Največje težave nam povzroča kamnina, če je pretrda ali preveč krušljiva, treba pa je tudi upoštevati, da smo že nekaj časa v t. i. metanski atmosferi, kjer je treba toliko bolj skrbeti za varnost in preprečevati možnost neustreznih, neprijetnih ali nevarnih dogodkov," je povedal predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak. 

Nesreč pri delu do zdaj k sreči ni bilo, imeli so le odkrušek s čela predora, ki pa ni povzročil večje škode. Zagotovil je, da uporabljajo vsa razpoložljiva zaščitna sredstva in ustrezno tehnologijo, da bi čim bolj zmanjšali tveganje. 

Za 171 olimpijskih bazenov izkopanega materiala 

Naslednjo jesen naj bi se v predoru srečali z Avstrijci, ki so svoj del že izkopali. "Preboj bo nekje septembra prihodnje leto, potem sledijo finalizacija predora, vgradnja in testiranje elektrostrojne opreme, tako da pričakujemo, da bi lahko znotraj časovnega okvira, ki ga imamo, promet po tej cevi sprostili nekje maja leta 2025," je napovedal. 

Hajdinjak je postregel tudi z nekaj zanimivostmi: ko bo predor zgrajen, bo vsega izkopanega materiala za približno 171 olimpijskih bazenov, betona v predoru bo za 78 olimpijskih bazenov, dolžina vseh sider, ki so vgrajena, bo enaka višini 125 Triglavov, če bi stehtali vso jekleno konstrukcijo, ki je vgrajena v predor, pa bi ugotovili, da je enaka teži Eifflovega stolpa. 

Poleg tega se pri gradnji predora v Sloveniji prvič uporablja nova tehnologija, ki omogoča, da delo poteka nemoteno, čeprav pod t. i. mostičkom poteka izvedba talnega oboka. 

'Investicija, na katero je ponosna vsa Slovenija'

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je povedal, da so na ministrstvu izjemno zadovoljni, ker dela potekajo odlično. Za to se je zahvalil investitorju, torej Darsu, in izvajalcu, podjetju Cengiz. 

"Ujeli bomo vse časovne roke oziroma, kot pravi izvajalec, bomo morda končali celo prej. Naslednjo jesen, predvidoma septembra, bi se slovenski del izkopa predora zaključil in se pridružil avstrijskemu delu. Ampak veste, da smo mi začeli kasneje, pa tudi geološka sestava naše strani je precej drugačna od avstrijske," je dejal. 

Poudaril je, da gre za investicijo, na katero je ponosna vsa Slovenja, in da vse poteka v skladu z vsemi okoljskimi standardi.