Na Gorenjskem prizadeta živinoreja

Junijska in julijska suša je na posameznih področjih Gorenjske povzročila precej škode v kmetijstvu. Zaradi izpada krme je prizadeta zlasti živinoreja, ki je na Gorenjskem glavna kmetijska dejavnost, je povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj Stane Rupnik. Natančne podatke o škodi bodo občinske komisije, ki so jih začeli ustanavljati minuli teden, predvidoma zbrale do konca avgusta.

Velik izpad pridelka zaradi suše bo zlasti ponekod v hribovitih predelih Gorenjske. Na planinskih pašnikih in hribovskih travnikih z dvakratno košnjo bo izpad krme do 45-odstotni, na travnikih s trikratno košnjo pa do 30-odstotni. Na ravninskih območjih je velika predvsem škoda na silažni koruzi med poljščinami, pa pri krompirju, saj bo pri zgodnjih vrstah pridelek manjši do četrtine, pri srednjih in poznih sortah pa celo za polovico. Slabša kakovost in manjši pridelek pa bosta tudi pri vrtninah in sladkorni pesi.

Zaradi izpada krme kmetje zmanjšujejo črede, zato je ponudba živine za zakol izredno velika in prodajna cena je začela padati. Rejci so se lotili odprodaje živine, ki ni dopitana, in dokupovanja krme, katere cena je v porastu. Vendar rejci nastale gospodarske škode in višjih stroškov verjetno ne bodo mogli sanirati sami.

Če bo škoda v kmetijstvu po letošnji suši presegla 0,3 promila državnega proračuna oziroma 527 milijonov tolarjev, bodo na ministrstvu za kmetijstvo pripravili ustrezen sanacijski program in določili višino sredstev, ki jih bodo prejeli kmetje za lažjo sanacijo škode. Dolgoročno pa bi bilo pomembno, da bi država vsaj na področjih, kjer je vode dovolj, poenostavila in pospešila postopke za pridobitev koncesij za namakanje, so prepričani v kranjski enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kjer iščejo možnosti za ublažitev posledic škode in za zmanjšanje tveganj zaradi naravnih nesreč v kmetijski pridelavi.

Kmetje morajo za pridobitev državne pomoči občinam prijaviti škodo, vendar v kmetijski svetovalni službi kmetom svetujejo, da je smiselno škodo prijaviti le, če je na posameznih kulturah ocena poškodovanosti večja od 30 odstotkov. Ob tem Rupnik opozarja kmete, naj agenciji za kmetijske trge prijavijo spremembo staleža živine, da bi se izognili zapletom pri uveljavljanju subvencij.

Kmetijstvo na Gorenjskem sicer predstavlja le dva odstotka bruto domačega proizvoda regije in na 5000 kmetijah zagotavlja 1700 delovnih mest. Le s približno polovico kmetij, ki imajo v povprečju šest hektarov kmetijskih površin in deset hektarov gozdov, se njihovi gospodarji tudi preživljajo in jim kmetijstvo ne predstavlja le dodatne dejavnosti ob delu.

"Gorenjska je ena izmed pokrajin, kjer je kmetijstvo ohranilo svoj pomen in položaj," je prepričan Rupnik, ki upa, da se bo obdelava kmetijskih površin in poseljenost podeželja nadaljevala tudi v prihodnje, ko se bodo na ravninah najverjetneje nadaljevali procesi koncentracije, v hribih pa prizadevanja za ohranjanje kmetijstva. To bo mogoče le ob pomoči dodatnih dejavnosti na kmetijah, je še dodal Rupnik.