Na Gorenjskem največja ogroženost zaradi nesreč v Škofji Loki in na Jesenicah

21 odstotkov poselitve na Gorenjskem je na zemljiščih, ki imajo neugoden vpliv na stabilnost. Na območjih, kjer je opredeljena velika nevarnost pojavljanja plazov, se nahaja 2,4, na območjih srednje nevarnosti pa 11 odstotkov objektov v regiji. V neposredni bližini voda je zgrajenih osem odstotkov objektov. 0,5 odstotka se jih nahaja na območju pogostejših poplav, 1,5 odstotka pa na območju katastrofalnih poplav.

Podobno kot poselitev se je tudi gradnja infrastrukture širila na zemljišča z neugodnimi vplivi na stabilnost. Na teh zemljiščih je 22 odstotkov vseh infrastrukturnih objektov. Tri odstotke jih je na območjih, kjer je nevarnost pojavljanja plazov velika, 18 odstotkov pa tam, kjer je nevarnost srednja. 15 odstotkov infrastrukturnih objektov poteka v obvodnem pasu. Na območjih pogostejših poplav je 0,7, na območjih katastrofalnih poplav pa 1,1 odstotka infrastrukturnih objektov.

Ozemlje Gorenjske je zelo bogato in razvejano z rekami, zato so v jesenskih in spomladanskih mesecih pričakovane manjše poplave ob koritih reke Save, obeh Sor in manjših hudournikov. Padavine so izrazitejše v jesenskem času, ko ob večdnevnih padavinah povzročajo poplave v nižinskem področju korita reke Sore in Save.

Na obrobju regije potekata dve prelomnici

Kar se tiče potresov, na obrobju regije potekata dve prelomnici, in sicer med alpskim in dinarsko-gorskim sistemom ter seizmično aktivna prelomnica na območju Občine Žiri. Na osnovi seizmoloških kart sodita dve tretjini Gorenjske v ogroženo območje, kjer lahko pričakujemo potres osme stopnje Evropske potresne lestvice. Med najbolj ogroženimi so južni in vzhodni del Kranja, ki ležita na rečnih naplavinah in širše območje Žirov, kjer vsako leto beležijo nekaj deset šibkih do zmernih potresnih sunkov.

Pri oceni ogroženosti zaradi nevarnih snovi ima Gorenjska en vir večjega tveganja, in sicer Atotech Slovenijo, ki se v Podnartu ukvarja s proizvodnjo kemičnih izdelkov. Poleg tega so v regiji še štirje viri manjšega tveganja. To so jeseniški Eurosol, Acroni in SPG-Sol Plin Gorenjska ter kisikarna družbe Messer Slovenija v Škofji Loki, navajajo v oceni ogroženosti.

Ob tem dodajajo, da je treba izdelati oceno ogroženosti zaradi nevarnih snovi tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih, ki imajo na svojem območju vire tveganja in v občinah, ki imajo veliko obratov, kjer se skladiščijo, uporabljajo ali proizvajajo nevarne snovi. To pomeni, da morajo oceno izdelati občine Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Kranj.

Prav tako je na ravni regije in posameznih lokalnih skupnosti treba izdelati oceno ogroženosti zaradi zemeljskih plazov. Podnebne spremembe, predvsem ekstremni vremenski pojavi s pogostejšimi in močnejšimi neurji bodo namreč vse pogostejši vzrok nastanka zemeljskih plazov, še prav posebno drobirskih tokov v občinah Jezersko, Jesenice, Kranjska Gora in Radovljica.

Medtem ko po zemeljskih plazovih Gorenjska sicer ne spada med najbolj ogrožene regije v državi, pa je drugače pri snežnih plazovih. Ti na Gorenjskem med drugim ogrožajo smučišča na Zelenici, Kobli in Voglu. Med manj ogrožene regije spada Gorenjska po oceni ogroženosti zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Glede na skupno oceno ogroženosti na različnih področjih, med katerimi so med drugim tudi še nevarnost terorizma in nevarnost nesreč v cestnih predorih, so na Gorenjskem najbolj ogrožena območja Škofja Loka, Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Železniki, Žiri in Cerklje na Gorenjskem, in sicer v tem vrstnem redu.