Na god svetega Štefana tradicionalni blagoslovi konj

Ob godu svetega Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca, se marsikje po državi vrstijo blagoslovi konj.

Najmnožičnejši tradicionalni zbor 'Štefanovo' so tudi letos priredili v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju.

V Šentjerneju, kjer sta tamkajšnje gasilsko društvo in občina priredili tradicionalni, 159. blagoslov konj, so se konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu. Od tam se je povorka nato odpravila proti cerkvi svetega Frančiška Ksaverja - ki stoji na mestu nekdanje cerkve svetega Štefana - v Dolenji Stari vasi, kjer je nato tudi potekal omenjeni obred.

Konje so danes blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Goriški vasi pri Škocjanu, v Štefanu pri Trebnjem, v Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, v Vipavi, na Vidmu v Dobrepolju, v Laškem in še drugih krajih po državi. Na hipodromu v ljubljanskih Stožicah pa so ob blagoslovu konj pripravili še Štefanove dirke.

Sveti Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.

Po legendi naj bi sveti Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.