Na enem od volišč dve ponarejeni glasovnici, na drugem ena preveč

Po nedeljskem glasovanju na evropskih volitvah in posvetovalnih referendumih so se v javnosti pojavili očitki o počasnem štetju glasovnic, saj so bili izidi javno objavljeni dokaj pozno. Predsednik DVK Peter Golob je na današnji seji komisije znova poudaril, da pri nedeljskem glasovanju ni šlo za eno, pač pa pet odločanj. Spomnil je, da so morali volilni odbori pregledati 3,5 milijona glasovnic, ob tem pa na evropskih volitvah upoštevati še preferenčne glasove.

Spomnil je, da je bilo na zadnjih parlamentarnih volitvah v treh urah po glasovanju preštetih 80 odstotkov glasov, pa je šlo le za eno glasovanje brez upoštevanja preferenčnih glasov. Tokrat pa je bilo ob 23. uri ob petih glasovanjih preštetih 50 odstotkov glasovnic. Zato je zavrnil vse obtožbe in kritike na račun volilnih organov, ki so po njegovih besedah svoje delo opravili odlično. "Volilni odbori so začenjali z delom okrog šestih zjutraj, nekateri končali ob štirih zjutraj naslednji dan in to za zelo nizko plačilo," je še poudaril.

Tako Golob kot člani DVK so se strinjali, da pri štetju glasovnic oz. ugotavljanju izida ni šlo nič narobe. "Nič ni šlo narobe in nihče ni kriv za nastalo situacijo, morda le tisti, ki so se odločili, da ob evropskih volitvah izvedemo še štiri referendume," je še ocenil predsednik DVK.

30.000 neveljavnih glasovnic: risali ilustracije, prečrtali glasovnice ... 

Na tokratnih evropskih volitvah je v oči bodlo tudi veliko število neveljavnih glasovnic na evropskih volitvah, saj je bilo takih več kot 30.000 oziroma 4,4 odstotka vseh. A po Golobovih besedah ne drži, da je bilo to največje število neveljavnih glasovnic doslej. Na evropskih volitvah leta 2004 je bilo namreč takšnih 5,6 odstotka, leta 2014 pa 4,2 odstotka. "Govoriti o tem, da je število neveljavnih glasovnic enormno poraslo, sploh ne drži," je še dejal.

Direktor službe DVK Igor Zorčič je dodal, da je pri nekaterih okrajnih volilnih komisijah preverjal, kaj so ugotovili pri preverjanju neveljavnih glasovnic. Odgovori so bili po njegovih besedah različni: "Pri nekaterih so bili obkroženi številni kandidati z različnih list, pri nekaterih so narisane razne ilustracije, prečrtane glasovnice, prazne glasovnice ..." Tako po njegovih besedah ni mogoče trditi, da volivci ne bi razumeli navodil, kako izpolniti glasovnico. Člani DVK pa so še ugotavljali, da je morda večje število volivcev na volišča prišlo le zaradi referendumskega glasovanja, za evropske volitve pa so oddali neveljavno glasovnico.

Dve ponarejeni glasovnici

Zorčič je člane DVK danes tudi obvestil, da so na enem izmed volišč našli dve ponarejeni glasovnici. Volilni odbor je po njegovih besedah to ugotovil zelo hitro in glasovnici izločil, zoper neznanega storilca pa bodo podali kazensko ovadbo. 

Na enem od volišč v Litiji pa je bila v volilni skrinjici ena glasovnica več, kot je bilo volivcev. Do tega naj bi prišlo, ker je volilni odbor volivcu pomotoma izročil dve glasovnici, ta pa je nato oddal obe. Rezultatov s tega volišča pri DVK še niso prišteli k nacionalnim izidom. Gre pa za malo glasov, ki sicer ničesar ne spreminjajo.

Člani DVK so se ukvarjali z vprašanjem, na kakšen način bi lahko izide s tega volišča vnesli v sistem in kako jih vključiti v končno poročilo o volilnem izidu. Odločitev bodo sprejeli na dopisni seji predvidoma v tem tednu.

Nekatera volišča za predčasno glasovanje določena v nasprotju z zakonom

Eno od vprašanj, o katerem je danes razpravljala DVK, je bilo tudi v javnosti izpostavljeno stališče, da so bila nekatera volišča za predčasno glasovanje določena v nasprotju z zakonom. Zakon namreč določa, da morajo biti volišča za predčasno glasovanje določena na posebnem volišču na območju okrajne volilne komisije, v Ljubljani pa so denimo volišča za vseh 14 volilnih okrajev združena na Gospodarskem razstavišču.

Po Golobovih besedah se je to sicer zelo obneslo, a bo treba zaradi uskladitev z zakonom poiskati 14 novih lokacij v Ljubljani za izvedbo predčasnega glasovanja. Golob sicer meni, da bodo med ljudmi povzročili zmedo, saj so se volivci na tak način navadili, prav tako bo težko najti primerne lokacije.

Nekaj pomislekov se je pojavljalo tudi glede varnosti oz. nadzora sistema, v katerega okrajne volilne komisije vnašajo rezultate z volišč. Prvak SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X danes namignil, da bi lahko prišlo do zlorab, saj da nad upravljanjem programa ni omogočenega sistemskega nadzora s strani predlagateljev kandidatnih list.

Golob pa je danes pojasnil, da podatke v sistem vnašajo okrajne volilne komisije v prisotnosti tajnika, predsednika okrajne volilne komisije, enega člana iz opozicije in enega iz koalicije. Zorčič pa je dodal, da se pravilnost vnosa podatkov preverja tudi na ta način, da je na tej spletni strani dostopen zbir podatkov v Excel tabeli, kjer potem člani, ki so sodelovali pri vnosu, pogledajo, ali tudi na tej spletni strani podatki odgovarjajo tistemu, kar so vnesli. Nadzor pa je po njegovih besedah najbolj relevanten v smislu, da imajo možnost nadzora člani okrajnih volilnih komisij, ki se so sestavljene politično pluralno.