Pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje sta ključna za preprečevanje širjenja garij, opozarjajo na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, kjer v zadnjem času zaznavajo številne primere te nalezljive kožne bolezni. Simptomi so pogosto nespecifični, kar otežuje postavljanje diagnoze. Do nje tako pridejo z zamudo, zgodi se tudi, da se bolezen zamenja z drugimi dermatološkimi stanji.
Bolezen povzroča pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var. Hominis), spremembe na koži pa so posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke (slina, feces, jajčeca), pojasnjujejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri ljudeh, ki so prvič okuženi, se znaki bolezni pojavijo v dveh do šestih tednih po okužbi, pri tistih, ki so že imeli srbečico, pa že v nekaj dneh.
Bolniki so kužni, preden se razvije izpuščaj, običajno že dva do šest tednov pred srbenjem in izpuščajem.
"Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti zadošča za okužbo. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega je manj verjeten, toda možen pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni," dodajajo.
Garje se pogosteje pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine. Ocenjujejo, da se z garjami letno okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu.
V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih največ primerov garij prijavljenih v letu 2002 (587), najmanj pa v letu 2012 (263).
V letu 2008 smo zabeležili izbruh garij med stanovalci študentskih domov v Ljubljani, so še spomnili na NIJZ. Prijavljenih je bilo 18 primerov pri študentih ter en primer pri osebi, ki je bila zaposlena v študentskem domu. Drugi večji izbruh je bil v letu 2010, v katerem je zbolelo 68 oskrbovancev in zaposlenih iz doma za starejše občane.
Znaki bolezni
Prvi pomembni znak okužbe je običajno srbež, ki se iznenada pojavi in je izrazit predvsem ponoči, oziroma ko se pacient segreje. Pri nekaterih ljudeh se srbenje ne pojavi (zelo stari ljudje, dojenčki).
Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka).
Spremembe so v obliki rožnatih papul velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino.
Spremembe so običajno simetrične na zunanjih straneh telesa, nikoli ni izpuščaja na sredini prsnega koša ali hrbta.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko prizadeta vsa koža, celo obraz, vrat, skalp, ušesa.
Pri zelo starih ljudeh in pri osebah z imunsko prizadetostjo se pojavijo krustozne garje (Scabies crustosa ali Norveške garje). V krastah se nahaja veliko število živih pršic in jajčec.
Preprečevanje okužb
Zdraviti se mora celoten kolektiv, kjer so se garje pojavile, prav tako morajo vsi izvajati ukrepe za preprečitev nadaljnjega prenosa.
Po prvem nanosu zdravila na kožo zbolelega je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ni moč oprati, shranimo v plastične vrečke za najmanj 72 ur, v tema času pršice poginejo. Pohištvo, prevlečeno s tekstilom, vsaj 24 ur ne uporabljamo, nato ga očistimo s sesalcem, tisto, ki se lahko mokro čisti, pa čistimo z vodo in detergentom.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.