15. parada ponosa je minila v znamenju največje udeležbe doslej ter mirnega in sproščenega vzdušja. Zbrane, tokrat jih je čez 1000, je na Novem trgu pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Sporočil je, da čaka na trenutek, ko bo lahko na ljubljanskem gradu poročil prvi istospolni par, ki ga je tudi že izbral.
Državni zbor je namreč v začetku marca sprejel zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice hetero- in homoseksualnih parov. Koalicija za otroke gre želi, da bi se o noveli državljani izrekli na referendumu, a je državni zbor zavrnil njegov razpis, zato se je koalicija obrnila na ustavno sodišče. Odločitev sodišča še ni znana.
Janković je ponosen, da se je danes na paradi zbralo toliko ljudi in to v varnem, mirnem okolju. Dejal je, da so istospolno usmerjeni v Ljubljani dobrodošli.
Zbranim je sporočil še, naj danes uživajo, posebno pa se je zahvalil staršem gejev in lezbijk, ki so danes prišli.
V pričakovanju otroka
Pred udeležence sta stopili tudi registrirani partnerki Jedrt Maležič in Andreja Lapuh Maležič, sicer v pričakovanju otroka. Kot pravita, njun otrok na svet prihaja v času, ko o njunih pravicah odločajo drugi, zato je aktivno državljanstvo vse, kar jima preostane, če mu želita razgrniti malo drugačen svet, kakor sta ga bili deležni sami.
Tudi morebitna pravnomočnost prej omenjene novele pa po njunem mnenju ne bo v celoti zajezila predsodkov, ki spotikajo njihovo skupnost na poti k enakopravnosti. Za to potrebujejo tako podporo svojih bližnjih ter mnogih drugih, znanih in neznanih.
Letošnja parada je potekala pod geslom PRIDEm z družino, tudi dejansko je nanjo prišlo kar nekaj družin ter tudi veliko staršev s svojimi istospolno usmerjenimi otroci. Povorki, ki je svojo pot začela na Metelkovi in se v dobri uri sprehodila do Novega trga, so se pridružili tudi nekateri turisti in tuji aktivisti. Mnogi mimoidoči pa so dogajanje opazovali z zanimanjem, nekateri so udeležence pozdravljali, jim hupali v pozdrav in mahali z oken.
Povorko sta spremljala dva tovornjaka z glasbo, številni so s seboj prinesli mavrične zastave ali pa nosili transparente z raznimi sporočili. Zbrane so spremljali policisti in varnostniki ter redarji, po nekaterih ulicah središča mesta je promet zastal za krajši čas. Ob prihodu udeležencev na Novi trg je nekaj posameznikov na ljubljanskem gradu razgrnilo mavrično zastavo.
Prvo parado ponosa pri nas pa so organizirali leta 2001 kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem izmed ljubljanskih lokalov.
Kot prvo parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.
