Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru ob dnevu odprtih vrat predsedniške palače pozval k enotnosti in strpnosti. "Ni treba, da zavoljo sprave potegnemo matematično sredino med dvema resnicama. Sprava zame predstavlja ozračje strpnosti, da se kljub različnim pogledom na polpreteklo zgodovino ne izključujemo in ne sovražimo," je dejal Pahor.
Pahor je v nagovoru ob današnjem dnevu odprtih vrat predsedniške palače, ki sovpada z državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, opozoril še, da izključevanje drug drugega in sovraštvo med Slovenci ne sme zastirati naše državljanske dolžnosti, da sodelujemo pri tistih stvareh, ki so bistvene za narodovo usodo v prihodnjih letih in desetletjih.
Spomnil je, da ob današnjem prazniku slavimo Slovensko uporništvo in pogum, ki ju je treba vselej spoštovati in ceniti. Poudaril je, da se morajo tega zavedati in spomniti tudi prihodnje generacije, saj 21. stoletje ni zagotovo bolj varno in predvidljivo. Ob tem je opozoril še, da ideološki ali kakšni drugi pomisleki in razlike med Slovenci ne smejo biti nikoli pomembnejši od narodove svobode.
Čas, ko smo bili poleg domoljubnega upora Slovenci priča tudi revolucionarnemu in protirevolucionarnemu nasilju, povojnem totalitarnemu sistemu in izvensodnim pobojem, ne smemo nikoli pozabiti zato, da se to nikoli več ne ponovi, je še poudaril Pahor.
Ob današnjem prazniku je predsednik republike Borut Pahor sicer v predsedniški palači pripravil dan odprtih vrat. Ogleda palače in prireditve so se kot gostje udeležili tudi člani in članice Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, pred palačo pa je ob tej priložnosti postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je v slavnostnem govoru spomnil na lekcije iz zgodovine, ki jih ne gre pozabiti. Nauk za današnji dan pa je po njegovih besedah: z drugimi, ne proti drugim. Državljane je pozval, naj bodo "dostojni dediči vseh naših upornic in upornikov".
Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.
V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000, so pa bili zaradi dveh desetletij v ilegali najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.
Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboroženega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Oborožen odpor so začeli pripravljati mimo OF.
