Na dan sežgemo 15 milijonov štruc kruha in 19 milijonov steklenic olja

V Evropi narašča raba biogoriv. Ne samo, da kurimo hrano v avtomobilih, biodizel iz palmovega olja je trikrat slabši za podnebje kot navadni dizel. Za pridelavo poljščin za biogoriva so potrebne ogromne površine zemljišč po vsem svetu, kar prispeva h krčenju gozdov in prisilnem izseljevanju staroselskih in ostalih lokalnih skupnosti z njihove zemlje, pospešuje podnebno krizo ter povečuje lakoto na globalni ravni. 

Nevladne organizacije, med njimi Focus, Oxfam, Deutsche Umwelthilfe in Transport and Environment, pred glasovanjem Evropskega parlamenta o zakonu EU o zelenih gorivih, ki bo 12. septembra, poudarjajo absurdnost uporabe živil za gorivo v času prehranske krize. Pred Evropskim parlamentom bodo protestirali pod ključnikom #FoodNotFuel. Evropske poslance bodo pozvale, naj prenehajo spodbujati sežiganje poljščin za gorivo, saj to še dodano prispeva k svetovni prehranski krizi. 

V času prehranske krize hrano kurimo v avtomobilih

Cene hrane, ki so bile že prej zaskrbljujoče visoke, so zaradi dogajanja v Ukrajini poletele v nebo. Rekordne suše po Evropi in v drugih delih sveta bodo to krizo še dodatno poglobile. Milijoni dodatnih ljudi so potisnjeni na rob lakote, še veliko več pa v veliko prehransko revščino. Kljub temu v Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Nevladne organizacije pozivajo evropske poslance, naj 13. septembra na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pri glasovanju o novi Direktiva o energiji iz obnovljivih virov (RED III) opustijo uporabo rastlinskih biogoriv, opozarjajo v Focusu.

Smo v času energetske krize, ko svetovni voditelji iščejo rešitve za nadomestitev ruskega plina. Po oceni Marjete Benčina iz Focusa je največja nevarnost tega časa, da se vrnemo na netrajnostne rešitve, ki morda kratkoročno rešijo dostopnost do energije, a na dolgi rok poglabljajo posledice podnebnih sprememb, slabšajo kakovost zraka in ne pomagajo prebivalcem, da preidejo na trajnostno oskrbo z energijo in višajo cene hrane: "Biogoriva niso rešitev za zmanjšanje odvisnosti od ruske nafte, saj bi, da bi nadomestili vso nafto, morali 70 % površin, ki jih namenjamo pridelavi hrane, nameniti pridelavi poljščin za biogoriva. To je z vidika prehranske varnosti nesprejemljivo. V prometu imamo druge, boljše rešitve: zmanjšanje motorne prometne aktivnosti, učinkovita raba energije in neposredna elektrifikacija, ki je zaenkrat najučinkovitejši način izrabe energije v cestnem prometu. Poleg tega bi povečali odvisnost od žit, ki jih uvažamo iz Ukrajine in Rusije."

 Če se želimo izogniti globalni lakoti, ki se povečuje, moramo čimprej opustiti proizvodnjo biogoriv iz poljščin za hrano in krmo. Pridelovalne kmetijske površine moramo v prvi vrsti nameniti za hrano. Povečano povpraševanje po biogorivih vodi tudi v širitev pridelovalnih površin, predvsem na biotsko občutljiva območja kot so šotišča in mokrišča, ki so tudi pomemben hranilnik ogljika. Če uničimo te površine, so izpusti veliko višji, kot privarčujemo pri biogorivih, svari Benčina. 

Biogoriva niso rešitev za blaženje podnebnih sprememb, so tako že večkrat opozorili v društvu Focus: "EU je ob začetku spodbujanja obnovljive energije v prometu pred desetimi leti spregledala zelo pomemben vidik in ni vključila ustreznih trajnostnih meril. Posledično se je povečala uporaba najcenejših in najbolj netrajnostnih surovin za biogorivo – palmovega olja za proizvodnjo biodizla."  

Več palmovega in repičnega olja v naših avtomobilih kot na krožnikih

Kot so opozorili, gre pri tem za paradoks, saj je biodizel lahko v resnici za podnebje slabši kot navadni dizel. Kot pojasnjujejo, je biodizel iz palmovega olja obnovljivi vir energije, vendar njegova proizvodnja ni trajnostna.

Po zadnjih podatkih je 45 odstotkov povečane svetovne uporabe palmovega olja od leta 2008 zahtevalo krčenje gozdov. To je razlog, da je biodizel iz palmovega olja trikrat slabši za podnebje kot navadni dizel. V povprečju sicer biodizel iz živil in krme povzroča vsaj 80 odstotkov več emisij toplogrednih plinov kot fosilni dizel, pojasnjujejo.  V Evropi se je v zadnjem desetletju poraba biodizla povečevala, pri čemer se je najbolj povečal delež netrajnostnih surovin, kot je palmovo olje.

Od 2009 do 2019 se je v Evropi poraba rastlinskega olja za proizvodnjo biodizla povečala za 48 odstotkov, poraba tovrstnega olja za hrano pa se v tem obdobju ni bistveno spremenila. Povečanje proizvodnje biodizla je večinoma temeljilo na uvoženih surovinah, največ na palmovem olju. 

Leta 2009 je bilo za proizvodnjo biodizla porabljenih 24 odstotkov uvoženega palmovega olja, deset let pozneje pa je bilo za avtomobile v EU namenjenega že več kot polovica (53 odstotkov) uvoza te surovine. Uporaba biogoriv iz živil in krme je zaradi njihovih učinkov na podnebje in okolje v evropskih politikah sicer že omejena. Dizelsko gorivo iz palmovega olja, ki je bilo opredeljeno kot netrajnostno, bo postopoma prepovedano najpozneje do leta 2030. Toda EU in države članice lahko pokažejo večjo ambicioznost ter ustavijo javno podporo vsem gorivom iz živil in krme že zdaj, pozivajo v Focusu. 

Če bi zgolj Evropa dala žita, ki jih sežiga za biogoriva, na svetovni trg, bi lahko nahranili milijone ljudi 

Benčina ob tem opozarja, da imajo Evropski poslanci priložnost, da končajo to norost, tako da glasujejo za ukinitev podpore za tovrstna goriva, proizvedena iz poljščin za hrano in krmo. Od evropskih poslancev v Focusu pričakujejo odmik od biogoriv iz poljščin: "Veseli smo, da so na obeh odborih (okoljski in industrija) potrdili opustitev biogoriv iz sojinega in palmovega olja, skrbi pa nas visok delež biogoriv iz rastlin kot so oljna ogrščica, sončnice, pšenica, koruza. Pri sprejemanju nove Direktive o energiji iz OVE je zdaj pravi čas, da končno rečemo odločen ne biogorivom in končamo zavajajoče evropske politike, ki naj bi ozelenile promet. Jasno je, da tega ne bomo dosegli z biogorivi."

 Dr. Johanna Büchler iz Deutsche Umwelthilfe je pri tem poudarila, da je sežiganje hrane v avtomobilih v vseh pogledih zelo slaba ideja: "Pomeni na milijone hektarjev dodatnega intenzivnega kmetijstva ter hkrati spodbuja prehransko in podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti. Zakonodajalci EU morajo nujno prenehati nagrajevati to lažno 'zeleno' tehnologijo preko Direktive o energiji iz obnovljivih virov. Svojo zemljo potrebujemo za pridelavo hrane za ljudi in obnovo naravnih ekosistemov." Maik Marahrens iz organizacije Transport & Environment pa sklene, da ne moremo sežigati hrane za pogon vozil, še toliko manj v času lakote: "Če bi zgolj Evropa dala žita, ki jih sežiga za biogoriva, na svetovni trg, bi lahko nahranili milijone ljudi. Evropski zakonodajalci imajo priložnost, da na septembrskem zasedanju Evropskega parlamenta to ustavijo. Svet nas opazuje."