Zore na Brezjah pozval k pomoči prizadetim v ujmi in obsodil evtanazijo

Maša, ki jo je Zore vodil pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj na Brezjah, se je začela ob 10. uri. Popoldne je ljubljanski nadškof vodil še mašo pred romarsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti na Dolenjskem.

Kot je dejal Zore, današnji praznik potrebujemo iz več razlogov, najprej zaradi stisk, ki smo jih doživljali v zadnjih dnevih in jih mnogi še vedno doživljajo, "ko se je zdelo, da je v naravi zmaj ušel z verige in je grozilo, da bo požrl vse, kar je našel na poti". "Koliko klicev se je v teh dnevih in nočeh dvigalo k nebu, koliko prošenj je slišal Bog, pa tudi kletev in besed obupa," je izpostavil.

"Nekateri so v tem divjanju umrli. Usmiljeni Bog naj jih sprejme v svoje naročje in s tolažbo obišče njihove svojce. Drugi so izgubili streho nad glavo, vse, kar so skozi desetletja ustvarjali. Gospod naj se močno dotakne naših src, da v preizkušnji ne bodo sami, ampak jim bomo stali ob strani ne samo v teh prvih dneh, ampak vse dokler ne bodo spet v miru zaživeli na svojem," je pozval Zore.

Dodal je, da praznik Marijinega vnebovzetja potrebujemo, ker potrebujemo upanje in potrditev, "da Bog tudi v časih teme, groze in strahu ostaja ljubezen, ki nas vodi v izpolnitev, v nebesa". Hkrati današnji praznik potrebujemo, ker, kot je dejal Zore, doživljamo, da se je nad človeštvom razdivjalo neurje, ki grozi, da bo pod seboj poteptalo temeljne vrednote človečnosti.

"Človeški pogled se je nevarno zožil. Bolj ali manj vidi tisto, kar mu koristi in ga potrjuje v ošabnih mislih njegovega srca. Njegov jaz je postal merilo vsega. Njegov jaz določa, kdo je vreden življenja in kdo ne. Njegov jaz določa, komu dovoliti, da se rodi in njegov jaz tudi vedno bolj stremi k temu, da bi določil, kdaj naj življenje konča, ker da ni več vredno življenja," je o evtanaziji dejal Zore.

Ob tem je dodal, da ta človekov jaz nikakor noče, da bi njegove želje kdor koli razumel kot sebične, kot nečloveške, kot predcivilizacijske in predkrščanske. "Zato svoja sebična merila zavija v lepe in zveneče besede osebne avtonomije, pravice do razpolaganja s seboj in s svojim telesom in nazadnje še pravico do končanja svojega življenja, da bi s tem končal trpljenje, ki ga težko ali pa ga ne more več prenašati," je navedel.

Čeprav je takšno razmišljanje in ravnanje po Zoretovih besedah nečloveško, predcivilizacijsko in nekrščansko, pa v ljudeh vseeno prebudi sočutje, marsikdaj tudi v kristjanih. "Pri tem pa ostajamo nadvse naivni. Mislimo samo na telesno trpljenje zaradi neozdravljive bolezni. Pa to trpljenje pogosto ni najhujše. Veliko težje je trpljenje duše," je dejal in pojasnil, da starejše ljudi neznosno boli občutek odvečnosti.

Ob tem je poudaril, da Bog na človeka nikoli ne gleda pod vidikom njegove produktivnosti, njegove koristnosti ali pa stroškov: "Bog gleda na človeka z usmiljenjem in ljubeznijo. Zato so za Boga vsa življenja rodovitna in se vsakega veseli – življenja otročka, ki ga njegovi niso sprejeli, in življenja starčka, ki je njegovim postal odveč, pa je tako hvaležen za vsak nasmeh, dotik in lepo besedo."

Osrednje maše se je udeležilo okoli 4000 ljudi

Zoretu so prisluhnili številni verniki, še več pa se jih bo na Brezjah zvrstilo čez dan. Kot so povedali, na Brezje pridejo, da najdejo notranji mir, prosijo za zdravje, se zahvalijo in se srečujejo. Številni na Brezje prihajajo vsako leto. Veliko jih pride z družinami, nekateri to priložnost izkoristijo tudi za rekreacijo in na Brezje pridejo peš ali s kolesom.

Vodja Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je povedala, da se je osrednje maše udeležilo okoli 4000 ljudi, čez cel dan pa na Brezjah pričakujejo najmanj 10.000 ljudi. To ni nič manj kot lani, kljub temu da se številni po državi še ukvarjajo z odpravljanjem posledic ujme. "Zaradi izredne situacije pravzaprav nismo vedeli, kaj pričakovati, ampak v teh dneh, že vse od sobote zjutraj, nas je obiskalo veliko romarjev iz vseh koncev Slovenije," je pojasnila.

Rektor Marijinega svetišča na Brezjah pater Robert Bahčič je povedal, da so že v ponedeljek imeli tudi romarje iz Savinjske doline in drugih poplavljenih krajev, ki so se prišli Mariji zahvalit za vso pomoč, ki so je deležni, in prosit za nove moči. "Vidimo veliko solza žalosti, pa tudi solza veselja, da so jim ljudje priskočili na pomoč," je dejal Bahčič in izpostavil, da so ljudje zaradi tega zelo hvaležni.

Pater se je skupaj z drugimi iz frančiškanskega samostana na Brezjah, tamkajšnjega romarskega urada in Malteške pomoči že dan po poplavah odpravil pomagat v Solčavo. Prekinili so tudi obnovitvena dela na zvoniku Bazilike Marije Pomagaj, da so delavci z mehanizacijo odhiteli tja, kjer jih sedaj bolj potrebujejo. "V Solčavi smo pomagali do srede in videli, kaj je to nesreča, ko v petih, desetih minutah izgubiš vse, in da je potrebnih veliko rok, da pomagajo," je dejal Bahčič.

"Mnogi so izgubili vse, ampak niso izgubili upanja," je poudaril in dodal, da tudi na Brezjah pri vsaki sveti maši molijo za tiste, ki so doživeli nesrečo, in za tiste, ki jim pomagajo. To nedeljo so v vseh župnijah po državi celotno nabirko pri mašah namenili za finančno pomoč prizadetim v ujmi. Na Brezjah se je zbralo 13.866 evrov. Sredstva bo ljubljanska nadškofija predala Slovenski karitas.

Maše tudi drugod po državi

Ob 9. uri se je začela slovesna procesija po vasi Olimje z blagoslovi ob kapelicah, sledila je maša, ki jo je vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž.

Koprski škof Jurij Bizjak je daroval sveto mašo na Sveti gori, mariborski nadškof Alojzij Cvikl na Ptujski gori, soboški škof Peter Štumpf pri Gradu na Goričkem, novomeški škof Andrej Saje pa v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem. 

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Mariji je posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic.

Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem. V Sloveniji je od leta 1992 dela prost dan.

Prost dan bodo tako kot ponedeljkov dan solidarnosti številni izkoristili za pomoč pri odpravljanju posledic vremenskih ujm, ki so v začetku avgusta prizadele velik del Slovenije. Na prizadetih območjih je tudi danes pričakovati večje število prostovoljcev, ki pa jih pristojni pozivajo, naj to storijo organizirano.