Danes je svetovni dan banan. Ta je nastal bolj v šali kot zares, predvsem Američani ga primerjajo z norčavim 1. aprilom, le da so osrednje teme šal in potegavščin danes pač banane. A za najbolj priljubljenim uvoženim sadežem na svetu se skrivajo tudi nekoliko drugačne zgodbe. Od kod prihajajo banane? Kako škodljiv je način pridelave? Kdo so delavci, ki delajo na plantažah in za kakšen denar?
"Boste razrezali banano?" je bilo danes slišati na osrednji ljubljanski tržnici. Predstavniki društva Focus so namreč poskušali ljudem prikazati realno sliko posla z bananami. Se vam nikoli ni zdelo nenavadno, da je cena banan včasih celo nižja od cene jabolk, ki rastejo v naši okolici? "Za to ceno je skritih mnogo stvari," pojasnjuje Živa Kavka Gobbo, ena od pobudnic današnje akcije in projekta Sadje naj bo pravično!. Trgovci dobijo svoje. Ceno, ki je ne plačamo mi, namreč plačajo okolje in delavci, ki so na samem začetku trgovske verige.
Banane so peti najbolj prodajan kmetijski pridelek na svetu in ustvarijo kar 6,15 milijarde evrov izvozne vrednosti ter do 22 milijard evrov maloprodajne vrednosti. Od tega dobijo delavci na plantažah banan samo 6,7 odstotka. Večina banan, ki jih pojemo v Evropi prihaja iz monokulturnih plantaž v Latinski Ameriki, ki pogosto niso v lasti domačinov in kjer lastniki za gnojila in sredstva proti škodljivcem pogosto porabijo več denarja kot za plačilo delavcem. Posledica je onesnaženost pitne vode, erozija zemlje, deforestacija in uničenje habitata ter zmanjšanje rodovitnosti zemlje.
Rastejo v vrečah s pesticidi
Ponavadi banane rastejo v obliki monokultur. To pomeni, da samo ena vrsta banan – cavendish, ki je najbolj popularna tudi pri nas, raste na območjih, kjer so velike plantaže. "Težava je v tem, da banane na ta način izgubljajo svojo lastno odpornost, zato je potrebno uporabljati vedno več pesticidov," nam je pojasnila Kavka Gobbova. Pesticide na banane nanašajo tako, da vreče, ki so prepojene s pesticidi, nameščajo na šope banan. Sadeži nato v teh vrečah rastejo, dokler jih ne oberejo. Da dlje obstanejo, jih tudi med transportom poškropijo s kemičnimi sredstvi. Takšne običajno pridejo na trgovske police.
Še en slab vidik pridelovanja banan je uničevanje okolja s širjenjem plantaž. Z večjim povpraševanjem v zadnjih desetletjih pridelovalci znatno širijo območja gojenja bananovcev. S tem uničujejo naravno okolje, kar dolgoročno vpliva tudi na podnebne spremembe, pravijo v društvu.
Največji problem je prepoved oziroma onemogočanje združevanje delavcev. Ne morejo se postaviti zase. Delajo v razmerah, ki niso primerljive z našimi. Delajo cele dneve, z zaslužkom pa si ne morejo pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov. "Glede na to, da so prvi, ki rokujejo z našimi bananami, da delajo v nevarnih pogojih in imajo stik s pesticidi ter glede na to, da imajo zaradi tega zdravstvene težave tudi njihove družine, ki živijo v bližini plantaž, bi morali dobiti večji dele," je prepričana naša sogovornica. Trenutno namreč po njihovih izračunih dobijo zgolj slabih sedem odstotkov končne vrednosti.
Kakšna je rešitev?
Prva možna rešitev je enostavna, pravijo v društvu. "Enostavno kupujmo manj. Imamo veliko sadja, ki raste tudi pri nas." Drugi korak k izboljšanju razmer je lahko kupovanje ekoloških banan in banan iz tako imenovane pravične trgovine. Spomnimo, da pravična trgovina predstavlja alternativni sistem trgovanja med skupinami proizvajalcev iz ekonomsko deprivilegiranih držav, kar v praksi pomeni, da se z izločitvijo številnih posrednikov proizvajalcem omogoči neposreden dostop do tržišča, boljše plačilo in enakovrednejši položaj v trgovinski verigi. “Takšne banane so sicer dražje, a če jih kupujemo manj se to nekako izravna,” pravi Kavka Gobbova.
Dodaja, da bi lahko družba zahtevala od trgovcev, da v primeru, da ekološko pridelanih banan še ne prodajajo, zdaj končno začnejo in z njimi nadomestijo navadne banane. Z zahtevo pa bi se morali obrniti tudi na politiko, da spremeni zakone tako, da bodo trgovci, ki so končni v verigi in si tudi odrežejo največji kos pogače, prevzeli tudi odgovornost za način pridelave in za stroške, ki so skriti. “Želimo si, da bi trgovske verige, ki banane prodajajo po tako nizkih cenah, in še vedno jemljejeo največji delež pri razrezu cene banan, prevzele odgovornost za celotno dobavno verigo, torej tudi za uničeno orodje in delavce, ki večinoma nimajo možnosti za sindikalno združevanje,” poudarja.
’Ne šparajte jezikov, zahtevajte informacije o poreklu in načinu pridelave’
Kot nam je pojasnila Živa Lopatič z omenjenega društva, v praksi potrošnik zelo težko ugotovi, od kod prihajajo banane. “Načeloma so na bananah neki znaki. To je v bistvu ena od redkih stvari, ki govori o poreklu banan. To naj bi pisalo tudi na škatlah z bananami. Če tudi tam ne piše, lahko vsakdo o izvoru povpraša trgovca. Ni rečeno, da bo vedel, mogoče pa se bo začel vsaj zavedati, da je to potrošnikom vse bolj pomembno,” pravi. In prav s takšnimi težnjami po večji transparentnosti bomo največ pripomogli k temu, da bomo čez čas jedli zdrave banane, predvsem pa takšne, ki so pridelane na etičen način.
O kampanji Sadje naj bo pravično
Z akcijo Komu služijo banane? se tudi v Sloveniji začenja kampanja osveščanja Sadje naj bo pravično, ki nagovarja trgovske verige, da nehajo zniževati cene odkupa (tropskega) sadja pod mejo vzdržnega na račun uničenega okolja in pridelovalcev, ki v trgovski verigi banan nimajo možnosti dostojnega preživetja. Kampanja poziva tudi EU, vlade in širšo prehrambeno industrijo, da ponovno vzpostavijo pogoje, v katerih pridelovalcem ne bodo kršene človekove in delavske pravice, okolje pa ne bo trpelo nevzdržnega pritiska zaradi onesnaževanja.
S kampanjo v Sloveniji nagovarjajo kupce tropskega sadja in pozivajo trgovske verige, da na svojih prodajnih policah ponudijo več etično pridelanega sadja, ki naj zamenja konvencionalno. Pri tem pa se ne osredotočajo samo na tropsko sadje, ampak opozarjajo tudi na nepravilnosti, ki se dogajajo pri pridelavi sadja v Sloveniji in Evropi. Vse z namenom, da bi v prihodnosti jedli bolj zdravo sadje, katerega pridelava je prijazna tudi do ljudi in okolja, v katerem zraste.
Kampanja združuje devetnajst organizacij s celega sveta. Evropske nevladne organizacije tesno sodelujejo z organizacijami malih kmetovalcev in sindikati delavcev na plantažah v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih, da bi skupaj izboljšali življenjske in delovne pogoje za stotine delavcev, ki pridelujejo, obirajo in pakirajo tropsko sadje, ki ga vsakodnevno kupujemo v trgovinah.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.