Na cestah novi merilniki: voznike bodo opozarjali na varnostno razdaljo

Agencija za varnost prometa (AVP) je v začetku januarja že 14. leto zapored izbranim 15 občinam, ki so se prijavile na razpis, v 10-mesečni najem podelila merilnike hitrosti. Prikazovalniki, ki med drugim občinam omogočajo zbiranje koristnih statističnih podatkov o prometu, so se v preteklosti izkazali kot učinkovit ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah, so poudarili na agenciji.

Kmalu pa to ne bodo edini merilniki na cestah, ki bodo "lovili" voznike. V AVP namreč načrtujejo tudi postavitev merilnikov varnostne razdalje, ki je poleg neprilagojene hitrosti tudi eden od najpogostejših vzrokov prometnih nesreč.

V agenciji opažajo, da je neustrezna oz. prekratka varnostna razdalja v zadnjih nekaj letih postala eden od petih najpogostejših vzrokov za nastanek prometnih nesreč. V zadnjih treh letih se je zaradi neustrezne varnostne razdalje zgodilo kar 5710 prometnih nesreč. Ena oseba je pri tem umrla, 71 se jih je težje poškodovalo, 2483 pa lažje.

Ker na trgu poleg merilnikov hitrosti že nekaj časa obstajajo tudi merilniki varnostne razdalje, so na AVP pilotno kupili tri takšne sodobne opozorilne sisteme. Postavili jih bodo na tri izbrane prometno najbolj kritične točke v Sloveniji glede na statistiko prometnih nesreč in na povprečni letni dnevni promet (PLDP).

Kako deluje?

Tak sistem je sicer nekoliko bolj zapleten od merilnika hitrosti. Sestavljata ga dva sklopa, in sicer kamera z računalnikom ter prikazovalnik, ki je od kamere oddaljen približno 100 metrov. "Kamera najprej v navideznem vnaprej določenem polju zazna vozilo, ki potem znotraj poligona prevozi navidezno premico. Sistem nato z računalnikom zazna in izračuna čas, ki preteče med prvim in drugim vozilom, ki prevozita to navidezno premico. Če je ta krajši od dveh sekund, prikazovalnik takoj pokaže, da varnostna razdalja ni ustrezna. Prav tako pa ga opozori, če je ustrezna," so sporočili z AVP.

Sistem ob tem beleži in hrani izmerjene rezultate, ki so potem naročniku na voljo za statistično obdelavo oz. osnova za morebitne druge infrastrukturne ukrepe za umirjanje prometa (minimalna varnostno razdalja, povprečna varnostna razdalja, število vozil, tip vozila ...). Vsi zbrani podatki so anonimizirani.

Nekaj tovrstnih prikazovalnikov v Sloveniji že deluje. Pri partnerskem podjetju v projektu so tako iz podatkov, ki so na voljo, zaznali, da se je varnostna razdalja v prvih mesecih povečala za 30–35 odstotkov, pozneje pa je učinkovitost nekoliko upadla. Še vedno pa ocenjujejo, da se je varnostna razdalja povečala za kakšno četrtino, kar je vsekakor premik v pravo smer.