Na Brniku strmoglavilo letalo z nevarnimi snovmi na krovu. K sreči je šlo le za vajo

Na vojaškem delu brniškega letališča je danes potekala vaja kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče Zlomljeno krilo 2018. Tokratna vaja je bila usmerjena zlasti v identifikacijo in odkrivanje nevarnih snovi. Sodelovalo je več kot 60 gasilcev, policistov in preiskovalcev, prvič pa tudi reševalni pes.

Gre za tradicionalno vajo, ki jo že deset let pripravljajo na različnih lokacijah. Njen namen je vaditi postopke koordinacije različnih služb in uskladitev vseh postopkov. Vajo sta v sodelovanju s Fraportom Slovenija organizirala Stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo ter Nacionalni forenzični laboratorij ministrstva za notranje zadeve.

Scenarij tokratne vaje je predvideval, da je civilno tovorno letalo, ki je prevažalo nevarne snovi, med zasilnim pristankom strmoglavilo na vojaške helikopterje in letala, ki so bili parkirani oziroma v pripravljenosti na vojaškem delu brniškega letališča. V nesreči naj bi bilo vsaj šest mrtvih ali huje ranjenih.

Aktivirale so se službe, ki posredujejo ob takšnih nesrečah. Predstavile so postopke gašenja razbitin helikopterja, zavarovanja kraja nesreče in dokazov, identifikacijo in odstranjevanja nevarnih snovi ter njihovo nevtralizacijo, postopke identificiranja žrtev ter ostale potrebne postopke za nemoteno preiskavo letalske nesreče.

Tokrat v ospredju odkrivanje nevarnih snovi

Kot je pojasnil glavni preiskovalec letalskih nesreč in incidentov na ministrstvu za obrambo Mihael Klavžar, je bila letošnja vaja za razliko od predhodnih usmerjena v identifikacijo in odkrivanje nevarnih snovi, tako eksplozivnih kot kemičnih in bioloških. Zaznali so namreč porast nevarnosti industrijskih nesreč ali namernega ogrožanja ljudi z nevarnimi snovmi.

Prvič so v takšno vajo vključili tudi reševalne pse. Kot je pojasnil vodja veterinarske enote Slovenske vojske Peter Levstek, so namreč prišli do spoznanja, da je v primeru raztrosa tovora na veliki površini le pes sposoben v kratkem času preiskati in najti eksplozivna sredstva, da se področje lahko zavaruje in ne pride do kakšne nesreče pri reševalcih in preiskovalcih.

Gasilci pokazali nov simulator helikopterja

Prvi na kraju dogodka so bili letališki gasilci, ki so poskrbeli za gašenje helikopterja in pri tem pokazali najnovejšo pridobitev, in sicer simulator helikopterja. Ta bo služil za usposabljanje na novi gasilski letalski akademiji, ki bo v prihodnje pol leta nastala na območju brniškega letališča in na kateri se bodo usposabljali tudi gasilci z drugih letališč.

Kot je povedal poveljnik letališke gasilsko reševalne enote Milan Dubravac, imajo na brniškem letališču kar okoli 200 izrednih dogodkov letno, med katere spada denimo tudi obolelost obiskovalcev, saj je na območju letališča veliko ljudi, hkrati pa je območje letališča tudi vse večje. Redkejša pa so posredovanja, kar se tiče samih letalskih nesreč.

Alarmi prve stopnje sicer niso tako redki, saj je stopnja varnosti v letalskem prometu na izredno visoki ravni in ko ena lučka v pilotski kabini napačno zasveti, se že pojavi alarm. Soočili pa so se tudi že resnejšimi problemi. Tako se je Dubravac spomnil primera, ko se kolesa letala niso do konca odprla ali pa je manjše letalo nekoliko zdrsnilo s steze.

Za zagotavljanje čim večje strokovnosti in hitrosti posredovanja so vaje vedno dobrodošle. Ker je letalstvo v porastu, je potreba po izurjenih reševalcih vse večja. Ker je velikih letalskih nesreč na srečo le malo, pa se vaj udeležujejo tudi reševalci iz tujine in si na ta način pridobivajo izkušnje, je pojasnil Klavžar.