Slovenija pripravljena na prašičjo gripo

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila v. d. direktorice direktorata za javno zdravje Mojca Gruntar Činč, se je že pred leti govorilo o možnih pandemijah, zato je Slovenija že takrat pripravila načrt pripravljenosti in sedaj ravna v skladu s tem. ''Slovenija je pripravljena za primer, če pride virus k nam,'' je dejala in dodala, da so zdravstveni delavci obveščeni, kako ravnati v tem primeru, zdravila je dovolj in je učinkovito, javnost se redno obvešča o zadnjih dogodkih, strokovnjaki so v stiku s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), usklajevanja pa potekajo tudi na evropski ravni.

Kot je povedala predstojnica Centra za nalezljive bolezni Alenka Kraigher, trenutno za zaščito prebivalstva veljajo osnovna pravila kot za vsako kapljično prenosljivo bolezen. ''Spremljajte informacije in sledite navodilom,'' predlaga. Osnovno sredstvo zaščite pred okužbo je ustrezna higiena – kašljanje, pri katerem si zakrijemo usta, in pogosto umivanje rok. Priporoča se tudi izogibanje stikom z bolnimi ljudmi, če pa bi vseeno zboleli, je priporočljivo ostati doma, da okužbe ne bi širili naprej, je povedala.

''Učinkovito zdravilo ne pomeni, da vsi preživijo''

Bolezen je izbruhnila v Mehiki, kjer so bili doslej tudi edini smrtni primeri, čeprav strokovnjaki o podrobnosti smrtnih primerov zaradi prašičje gripe zaradi pomanjkanja informacij neradi govorijo. V Mehiki naj bi doslej umrlo 149 ljudi, kar je približno sedem do osem odstotkov okuženih. Kako je to možno, če obstaja učinkovito zdravilo?

Kot pojasnjuje predstojnik infekcijske klinike v Ljubljani Franc Strle, ''učinkovito zdravilo ne pomeni, da vsi preživijo''. Tudi pri drugih boleznih je tako, je dodal. Pomembno je vedeti, ali ima posameznik tudi kakšno drugo bolezen, ključno je, da se zdravilo zaužije pravočasno, priporočljivo v 48 urah po izbruhu bolezni, na ozdravitev pa vpliva tudi obramba telesa okuženega oziroma jakost imunskega sistema.

Ni nujno, da je pandemija neizogibna

Simptomi so podobni kot pri sezonski gripi, da bi lahko šlo za prašičjo gripo, pa se zaenkrat posumi samo v primerih, če je oboleli obiskal ali bival na območjih, kjer so potrjeni primeri te bolezni pri ljudeh. ''Ne vemo natančno, kakšen je potek pri tej gripi. Kot izgleda, je podobno kot pri običajni gripi,'' pravi Strle in dodaja, da gre najverjetneje za kapljični prenos na razdalji okoli enega metra.

Sprva z ukrepi pretiravajo, poudarja Strle, da bi le nekako čim bolj zadržali širjenje virusa, saj ob pojavu pandemije ti ukrepi nimajo več prave vrednosti. ''V času pandemije bodo razmere v zdravstvenih inštitucijah bistveno slabše," je opozoril in omenil, da se v mnogih zavodih že sedaj soočajo s prostorsko in kadrovsko stisko. ''Nihče na svetu ni pripravljen na pandemijo,'' je odgovoril na vprašanje, kako je s kapacitetami v slovenskem zdravstvu, če pride do pandemije.

Vendar sploh ni nujno, da do pandemije sploh pride. Kot je pojasnila Kraigharjeva, četrta stopnja nevarnosti pandemije ''še ne pomeni, da je pandemija nujno neizogibna''.

Kdaj posumimo na okužbo z virusom prašičje gripe?

Kot je zapisano na spletni strani IVZ, se na prašičjo gripo pri ljudeh posumi pri bolniku z akutno okužbo dihal in vročino, ki je sedem dni pred pojavom bolezenskih znakov potoval ali bival na območjih, kjer se je pojavila prašičja gripa pri ljudeh ali je bil v stiku z bolnikom, pri katerem je bila potrjena okužba z novim virusom prašičje gripe A H1N1.

Kakšen je postopek ob sumu na okužbo?

Ko zdravnik postavi sum na okužbo z novim virusom prašičje gripe A H1N1, mora najprej osamiti bolnika in ga prositi, da si nadene kirurško masko. Nato o tem nemudoma obvesti območnega epidemiologa. Zdravnik nato sumljivemu bolniku odvzame bris nosu in žrela. Vzorec kužnin s spremnim listom napoti v laboratorij za viruse IVZ.

Če je treba bolnika napotiti v bolnišnico, oceni zdravnik v posvetovanju z infektologom. Po sprejemu v bolnišnico se bolnika namesti v sobo za izolacijo. Zdravstveno osebje pri tem uporablja osebno varovalno opremo in izvaja ustrezne higienske ukrepe.

Infektolog ali lečeči zdravnik v bolnišnici poskrbi za odvzem kužnin za potrditev okužbe z novim virusom prašičje influence A H1N1 in izključi druge možne povzročitelje akutne okužbe dihal. Za izključitev je potrebna množica mikrobioloških preiskav.

Bolnišnično zdravljenje ob sumu ni vedno nujno

Bolnika, ki ne potrebuje zdravljenja v bolnišnici, zdravnik pouči o načinu prenosa virusa influence. Svetuje mu, naj ostane doma, dokler obstaja možnost prenosa na druge ljudi tj. prvih sedem dni bolezni, po potrebi še dlje. Svetuje mu tudi o podrobnostih preprečevanja širjenja virusa.

Bolniku, pri katerem je okužba z A H1N1 sumljiva, verjetna ali laboratorijsko potrjena, zdravnik predpiše protivirusno zdravilo oseltamivir (tamiflu) v ustreznem odmerku. Zdravnik na receptu označi, da bolnik potrebuje oseltamivir za zdravljenje okužbe z novim virusom prašičje gripe. Če je le možno, dvignejo zdravilo v lekarni svojci bolnika in ne bolnik sam, so zapisali na spletni strani IVZ.

Na letališču brez posebnih ukrepov

Na Aerodromu Ljubljana še ne izvajajo posebnih ukrepov zaradi prašičje gripe. To namreč odredijo pristojne inštitucije, ki tega še niso storile.

Kot so za 24ur.com pojasnili na Aerodromu Ljubljana, za zdaj posebnih ukrepov zaradi prašičje gripe še ne izvajajo. ''Kadar gre za nalezljive bolezni, začne letališče posebne ukrepe izvajati takrat, ko za to dobi navodila ustreznih inštitucij,'' je pojasnila predstavnica letališča Brigita Zorec in dejala, da v primeru, kot je prašičja gripa, to pomeni z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) ali z ministrstva za zdravje. Doslej tovrstnih navodil še niso prejeli, vendar intenzivno spremljajo razvoj dogodkov in so pripravljeni na hitro uvedbo ukrepov.

Za kakšne ukrepe bo šlo, če bodo inštitucije ocenile, da je treba posebne ukrepe izvajati na letališču, na letališču ne vedo, v primeru bolezni sars se je na primer izvajalo razkuževanje potnikov, ki so prihajali z območij z višjim tveganjem. Neuradno smo izvedeli, da bi lahko v primeru prašičje gripe šlo prav tako za razkuževanje potnikov in pa za iskanje potnikov, ki prihajajo iz kritičnih držav ter prepoznavanje simptomov te bolezni. Na letališču Jožeta Pučnika monitorjev za zaznavanje povišanja telesne temperature potnikov sicer nimajo.

V Slovenijo ni neposrednih letov iz Mehike, kjer je bolezen izbruhnila in kjer so ugotovili največ bolezenskih primerov, vendar pa potniki iz Mehike prihajajo v Slovenijo preko drugih letaliških vozlišč. Obstajajo pa neposredni leti v Slovenijo iz držav, kjer so že ugotovili primere te bolezni, na primer iz Španije.

Na Hrvaškem se pripravljajo

Tudi na Hrvaškem pa se pripravljajo na morebiten izbruh prašičje gripe, a vlada prebivalstvo hkrati pomirja, da ni razlogov za paniko. Med drugim bodo poslej vsem potnikom, ki se bodo z letali pripeljali na Hrvaško, razdelili priporočila za primer, da bi v naslednjih sedmih dneh občutili sumljive simptome.

Minister za zdravje Darko Milinović je dejal, da bodo vse sumljive primere do končne diagnoze osamili v zagrebški kliniki za nalezljive bolezni. Hrvaški premier Ivo Sanader je dejal, da so zagotovili 460.000 protivirusnih zdravil, danes pa bodo kupili dodatni 100.000 odmerkov. Kmetijski minister Božidar Pankretić pa je poudaril, da je njegovo ministrstvo v ponedeljek iz varnostnih razlogov prepovedalo uvoz in tranzit živih prašičev in svinjine iz Severne in Južne Amerike čez Hrvaško, čeprav doslej ni bilo uvoza prašičev iz omenjenih delov sveta.