Pahor: Podelitev statusa BiH je geopolitično vprašanje 'par excellence'

Čeprav se je srečanje na Brdu končalo brez sklepne deklaracije, ga je predsednik Borut Pahor označil za uspešnega. "Vesel, celo srečen sem, da smo vrh zaključili uspešno," je na novinarski konferenci po srečanju, ki se je začela s precejšnjo zamudo, dejal Pahor.

Pojasnil je, da ima za to dva razloga. "Pogovor je bil konstruktiven, olikan, osredotočili pa smo se na tisto, kar nas združuje, ne na tisto, kar nas razdvaja, čeprav je bilo tudi tega precej," je dejal predsednik Pahor, ki je udeležence srečanja razen srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je v Slovenijo prispel danes, v nedeljo gostil na večerji.

Udeleženci so sprejeli šest sklepov: prva ponovno poudarja pomen širitve EU kot najbolj neposrednega prispevka k vzdrževanju miru in stabilnosti v regiji, širitev pa je bolj kot kdajkoli geopolitično vprašanje. Druga poziva k hitrejšemu procesu EU integracije, v skladu z dobro znanimi pogoji za članstvo, tretja poziva k podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini do konca leta 2022,  četrta poziva k brezviznemu režimu za celotni Zahodni Balkan do konca leta 2022, peta poziva EU, da stoji ob strani Zahodnemu Balkanu v blaženju posledic ekonomske in energetske krize, šesta pa potrjuje svojo zavezanost dialogu kot edinemu načinu za premagovanje razlik in odprtih vprašanj v regiji. 

Sprejetju sklepne izjave pa so se po Pahorjevih besedah odrekli že med pripravami na srečanje, ko se je pokazalo, da konsenza ni mogoče doseči.

Razlog naj bi bilo nestrinjanje glede želje hrvaške strani, da se v izjavi omeni konstitutivnost vseh treh narodov v BiH. V ozadju je volilna zakonodaja, spremembo katere terjajo Hrvati v BiH, bošnjaška stran pa je ne podpira.

Milanović kritičen do Unije

Član predsedstva BiH Šefik Džaferović je v ločeni izjavi po srečanju dejal, da je volilna zakonodaja notranja zadeva BiH, proces Brdo-Brioni pa ni forum, ki bi se ukvarjal notranjimi zadevami držav.

Udeleženci vrha so v sklepih pozvali EU, naj do konca leta BiH dodeli status kandidatke za članstvo. Džaferović je to pozdravil in zatrdil, da je država enotna v želji po vstopu v EU.

Medtem je bil hrvaški predsednik Zoran Milanović na novinarski konferenci znova zelo kritičen do unije, ki je na junijskem vrhu status kandidatke dodelila Ukrajini, ne pa tudi BiH. Ob vprašanju, kako realno se jim zdi, da EU do konca leta BiH podeli status kandidatke in da sprejme vizumsko liberalizacijo za države zahodnega Balkana, je Milanović povedal, da sploh na zahodu EU obstaja velika skepsa do držav zahodnega Balkana, zato ne more napovedati, ali se bo to zgodilo ali ne. Po njegovem mnenju je "moralni polom", da je Ukrajina dobila status kandidatke, BiH pa ne. Po njegovih besedah organizacija, ki tako vodi svojo zunanjo politiko, ni na pravi poti.

Pahor je medtem opozoril, da je dodelitev statusa kandidatke BiH, četudi le simbolična, geopolitično vprašanje par excellence.

Poziv k uvedbi brezviznega režima

Na vrhu je bil sprejet tudi poziv, naj EU do konca leta za vse države v regiji uvede brezvizni režim.

Edina država v regiji, katere državljani za vstop v EU še potrebujejo vizum, je Kosovo. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je izrazila pričakovanje, da se bo to res zgodilo in bo popravljena krivica, ki se godi kosovskemu narodu. Napovedala je, da bo Kosovo vložilo tudi prošnjo za dodelitev statusa kandidatke za EU.

Voditelji so EU pozvali še, naj Zahodnemu Balkanu stoji ob strani pri blaženju posledic ekonomske in energetske krize. Strinjali so se tudi, da je širitev EU ključna za stabilnost Zahodnega Balkana in je bolj kot kdajkoli geopolitično vprašanje. Potrdili so tudi skupno zavezanosti dialogu kot edinemu načinu za premagovanje razlik.

Pahor je srečanje gostil skupaj s hrvaškim predsednikom Milanovićem, za slovenskega predsednika pa je bilo zadnje v vlogi predsednika republike. Milanović se mu je ob tem zahvalil za velik angažma, ki ga je vložil v pobudo.

Na Brdo so poleg slovenskega in hrvaškega predsednika prišli še predsednik Albanije Bajram Begaj, trije člani predsedstva BiH Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, predsednik Črne gore Milo Đukanović, kosovska predsednica Vjosa Osmani, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Že v nedeljo zvečer je Pahor za udeležence v Ljubljani priredil večerjo. Te se zaradi obiska v Združenih arabskih emiratih ni udeležil srbski predsednik, poroča srbska tiskovna agencije Tanjug.

Srečanja v okviru pobude, ki jo je leta 2010 s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor sprožil Pahor, takrat še kot predsednik slovenske vlade, so od leta 2013 potekala vsako leto, največ pa jih je bilo v Sloveniji.

Namen procesa Brod Brioni je pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije. Med državami v regiji Kosovo in BiH še nimata statusa kandidatke za članstvo v EU, Srbija in Črna gora sta pri pogajanjih o vstopu v EU najdlje, medtem ko sta Severna Makedonija in Albanija pristopna pogajanja začeli letos poleti.