Visoke goste je pred gradom Brdo osebno, enega za drugim, sprejel gostitelj, slovenski premier Janez Janša. Izjav novinarjem ob prihodu voditelji članic niso dajali. Se je pa dogodek, ki ga je vmes nekajkrat zmotil dež, precej zavlekel. Na skupinsko fotografiranje pred kongresnim centrom so se podali šele uro kasneje, kot je bilo sprva predvideno.
Med nekajminutnim sprehodom do prizorišča za fotografiranje se je Janša pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, po koncu fotografiranja pa se je zapletel v pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Predsedniki vlad in držav članic EU so se nato odpravili na delovno večerjo v kongresnem centru, na kateri so razpravljali o aktualnih vprašanjih, s katerimi se sooča povezava.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pred tem v krajši izjavi novinarjem dejal, da bodo pogovori namenjeni krepitvi partnerstev in zavezništev. "Treba se je pogovoriti, kako lahko tudi EU deluje na bolj avtonomen način, hkrati pa v sodelovanju s partnerji," je dejal.
Napovedal je tudi pogovore glede deklaracije o sodelovanju z zvezo Nato, ki je, kot je dejal, temelj evropske varnosti. Tokratna delovna večerja pa bo priložnost za izmenjavo pogledov, kako usklajevati to sodelovanje. "Prepričan pa sem, da moramo okrepiti naše obrambno sodelovanje na ravni EU," je dodal Michel.
"Vsi smo gledali v minulih tednih, kaj se je in kaj se dogaja v Afganistanu, v indijsko-pacifiški regiji, kaj se dogaja s Kitajsko. Zato je pomembno, da bodo imeli voditelji članic danes priložnost za izmenjavo pogledov," je dejal Michel in se zavzel za enotnost članic, ki je "pomembna dobrina EU". "To je dobro tudi za naše državljane, naše prijatelje, partnerje in zaveznike," je še dodal predsednik Evropskega sveta.
V okviru večerje je pričakovati razpravo o novem varnostnem partnerstvu Avstralije, Združenega kraljestva in ZDA, imenovanem Aukus, za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji, ki je prejšnji mesec precej presenetil EU.
Predsednik republike Borut Pahor je ob tem na Brdu pri Kranju sprejel nemško kanclerko Angelo Merkel, ki se poslavlja s položaja in napoveduje politično upokojitev. Ob tej priložnosti ji je Pahor odlikoval z najvišjim slovenskim odlikovanjem, redom za izredne zasluge.
EU je minuli mesec udarila novica o novem varnostnem partnerstvu Avstralije, Združenega kraljestva in ZDA, imenovanem Aukus, za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji, naznanjena tik pred načrtovano razgrnitvijo nove evropske strategije za indijsko-pacifiško regijo.
Nova evropska strategija za regijo, kjer se zaostruje geopolitična tekma ZDA in Kitajske, naj bi okrepila položaj unije v odnosu do Kitajske in njeno vlogo ob geopolitičnih premikih po umiku zahodnih sil iz Afganistana, po katerem so oblast v državi prevzeli talibani. V kontekstu Aukusa najbolj odmeva francosko-avstralski spor zaradi propadlega posla s podmornicami, vendar gre za veliko več kot to. Omenjena trojica se o svojem novem zavezništvu ni posvetovala z EU, niti je ni o njem predhodno seznanila.
Vrhunec srečanja bo sicer v sredo, ko bodo voditelji odločali tudi o približevanju šesterice držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Kot so poročali v oddaji 24UR, je pričakovan sprejem izjave, ki je že bila usklajena na ravni veleposlanikov, spremembe pa so za zdaj malo verjetne. Slovenija je poskušala z nekaterimi konkretnejšimi premiki, recimo, da bi se v skupno izjavo zapisalo, da bo proces širitve na območje končan do leta 2030. A glede tega ni bilo mogoče najti soglasja. "Prav tako naj bi slovenski predsednik vlade Janez Janša želel, da bi v izjavo zapisali, da morajo bodoče članice pred vstopom v povezavo obračunati z dediščino komunističnega režima. No, tudi to naj ne bi bil uspešen poskus," je poročala novinarka Metka Majer.
Slovenija želi zahodnobalkanski voz potegniti čim bliže Evropski uniji, a vrata povezave so za šesterico držav prej priprta kot na stežaj odprta. Toda med članicami ni enotnosti ne glede hitrosti ne glede nujnosti širitve, zlasti zahodne članice v povezavo ne želijo uvažati novih problemov. In to kljub bojazni, da vakuum v regiji politično in gospodarsko spretno zavzemajo Rusija, Kitajska, Turčija in druge sile.
Čeprav si države Zahodnega Balkana želijo nadaljevanja pristopnega procesa, privlačnost Unije tudi med prebivalci regije bledi, saj oprijemljivih koristi od približevanja še ne čutijo. Države so sicer na zelo različnih stopnjah približevanja: nekatere že z nekaj zaprtimi pogajalskimi poglavji, druge nimajo niti še brezvizumskega režima. Še zlasti izstopa Severna Makedonija, ki je celo spremenila ime države in izpolnila številne zahteve, a ji začetek pristopnih pogajanj blokirata tako Francija kot Bolgarija, so še poročali v 24UR.
Vlada je v luči napovedi novega množičnega protesta pred vrhom EU in Zahodnega Balkana v ponedeljek na dopisni seji sprejela sklep, s katerim je naložila Policiji, da zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda z odredbo omeji ali prepove gibanje v Ljubljani, na Bledu in v okolici Brda pri Kranju.
Kot je poročala novinarka Sveta na Kanalu A Kaja Kobetič, v okolici posestva na Brdu ni protestnikov. Območje je močno zavarovano, okoli ves čas krožijo policijski avtomobili, tudi tuje varnostne službe. Dogodek je deležen velike medijske pozornosti, akreditiranih je več kot 400 novinarjev. "Vsak naš korak je nadzorovan," je še dodala.
Kljub temu so se v Ljubljani danes znova zbrali nasprotniki vladnih ukrepov.
Vrh EU-Zahodni Balkan - časovnica
5. 10.
18.00: Prihod vodij delegacij na grad Brdo
18.30: Neformalna delovna večerja voditeljev in voditeljic EU
6. 10.
8.50: Prihod vodij delegacij v Kongresni center Brdo
9.30: Plenarna seja
10.45: Skupinska fotografija
11.00: Seja voditeljev in voditeljic
13.30: Tiskovna konferenca s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in slovenskim premierjem Janezom Janšo
30 milijard evrov v naslednjih sedmih letih
Kot so pred sredinim srečanjem zapisali na strani Sveta EU, je Evropska unija glavna politična, gospodarska in trgovinska partnerica Zahodnega Balkana. V naslednjih sedmih letih bo prek gospodarskega in naložbenega načrta regiji zagotovila doslej največjo finančno podporo v višini okoli 30 milijard evrov.
EU bo poleg tega v okviru desetih vodilnih pobud za naložbe zagotovila devet milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev. Cilji gospodarskega in naložbenega načrta so spodbujanje dolgoročnega okrevanja gospodarstva, pospešitev zelenega in digitalnega prehoda, podpora regionalnemu sodelovanju in spodbujanje zbliževanja z EU.
Vrh spada v okvir strateškega sodelovanja EU z Zahodnim Balkanom v skladu s strateško agendo za obdobje 2019–2024. To je tretji vrh EU-Zahodni Balkan, po prvem, ki je bil leta 2018 v Sofiji, in drugem, ki je leta 2020 potekal v Zagrebu v obliki videokonference.
KOMENTARJI (753)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.