Na bolje ali na slabše?

Vladna stran nam obljublja nova delovna mesta, medtem ko nas nasprotniki zakona svarijo pred koncem socialne države. Neimenovana upokojenka ali upokojenka Marta, oče, neimenovani študent in študent Miha, Vid Valič in še kdo te dni preko malih ekranov, spleta in radia navajajo razloge, zakaj bodo oni volili za ali proti, in nas pozivajo, da tako kot oni storimo še mi.

V pričujočem članku bomo ob oglasih iz referendumske kampanje primerjali nekatera stališča vlade oziroma ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Gibanja za dostojno delo in socialno družbo (v nadaljevanju Gibanje), ki je nosilec referendumske kampanje nasprotnikov zakona.

Še prej pa splošna ugotovitev o oglasih v tokratni referendumski kampanji: če so protagonisti oglasov v vladni kampanji brez imen, pa je glas nasprotnikov zakona brez obraza. Stališča vlade na televiziji zastopajo anonimna upokojenka, brezimna oče in študent, medtem ko Gibanje bitko proti zakonu na televiziji bije z naštevanjem ugodnosti, ki v primerjavi z rednim delovnim razmerjem manjkajo malemu delu. Na radiu so svojo stvar zastavili z imeni.

Zlato je strah

Zlata že ima regres (če ji ga seveda delodajalec izplačuje), nadomestilo za malico in prevozne stroške, plačano odsotnost v primeru bolezni in nosečnosti. Na koncu oglasa Marta pove, da si želi redno zaposlitev in ne malega dela, a pozablja, da to redno delo že ima. Medtem ko vladna stran v svoji kampanji v oglase ni vključila zaposlenih, pa Zlata na referendum vabi sindikalno članstvo.

Prav sindikati so tisti, ki opozarjajo, da je v Nemčiji, ki prav tako pozna malo delo, to preraslo vse razumne okvire in začelo izpodrivati redna delovna mesta. Toda v Nemčiji malo delo lahko opravlja vsakdo, medtem ko ga pri nas redno zaposleni ne bodo mogli. Prav tako Nemčija ne pozna omejitve ur dela, opravljenega z malim delom, medtem ko bodo pri nas upokojenci in brezposelni preko malega dela lahko delali največ 60 ur na mesec. Za študente urna omejitev na letni ravni znaša 720 ur. 

Gibanje tudi v televizijskem oglasu opozarja, da mali delavci ne bodo imeli pravice do regresa, plačane bolniške in porodniške, malice in potnih stroškov. A po besedah ministrstva za delo je marsikatera od naštetih pravic nezdružljiva s primarnim statusom upravičencev (brezposelne osebe, upokojenci, študenti), kot tudi s samo definicijo občasnega in priložnostnega dela, na primer odpovedni rok in plačani dopust.

Vladni upokojenki so avtorske pogodbe ''komplicirane, da je joj''

V oglasu, s katerim vlada poziva upokojence, naj na referendumu glasujejo za, nastopa mlajša upokojenka, ki zdaj ''pogreša družbo'', pa še v ''firmi'' so ji rekli, da bi jo še ''ponucal za kšno reč poštimat''. Ona bi šla delat, a ''je tako komplicirano s pogodbami, da je joj'', zaradi česar bo na referendumu podprla zakon oziroma spremembo.

Premisi oglasa sta dve: eni vlada pravi aktivno staranje, ki je po besedah državnega sekretarja MDDSZ Zorana Kotolenka ''dobro za zdravje upokojencev in njihovo socialno vključenost'', druga pa, da je trenutna ureditev, preko katere lahko delajo upokojenci, birokratsko zakomplicirana.

Resnici na ljubo je za sklenitev avtorske pogodbe, preko katere po ocenah MDDSZ trenutno dela okoli pet odstotkov upokojencev (poleg tistih, ki delajo na črno), treba zgolj prebrati in podpisati pogodbo, ki vam jo ponudi naročnik za delo, ki ga boste opravili zanj. A morda se bo upokojenki sistem napotnic, ki ga predvideva zakon o malem delu, zdel manj kompliciran.

Vprašanje je tudi, koliko od tistih petih procentov upokojencev, ki delajo še po upokojitvi, dela zato, ker si še želi delati, družiti se in biti aktiven, in koliko jih dela samo zato, ker jim njihova pokojnina ne omogoča dostojnega preživljanja starosti.

Gibanje v boj za glas proti po radiu pošilja upokojenca Janeza in upokojenko Marto. Janez po 38 letih trdega dela za strojem prejema 480 evrov pokojnine. Počuti se opeharjenega, ko ''se vsak dan in vsak mesec'' bojuje s položnicami in kupuje najcenejše izdelke, da lahko preživi. Želi si dostojno pokojnino, ''službo, in to redno, pa naj dobijo moji otroci''.

Marta za 40 let plačevanja prispevkov prejema 450 evrov pokojnine. Delala je od sedemnajstega leta in njeno telo je izčrpano, zaradi česar odklanja, da bi šla zopet delat. Tudi po njenih besedah upokojenci ne potrebujejo malega dela, ampak dostojne pokojnine.

Po besedah Marka Funkla, vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, se z zakonom o malem delu zgolj ''krpa slab socialni položaj upokojencev. Poleg tega bodo preko malega dela upokojenci vplačevali v pokojninsko blagajno, kljub temu da so si že zaslužili pokojnino.''

Kotolenko odgovarja , da bodo ''dolgoročno gledano v okviru pokojninske reforme upokojenci lahko na podlagi individualnih izračunov nadgrajevali svojo pokojninsko dobo. Vsak, ki bo pet ali šest let vplačeval pokojninske prispevke iz kakršne koli osnove, se mu bo to kopičilo na njegovem individualnem računu. Z malim delom bi bilo v nekem času mogoče pobrisati maluse, ki se ob neizpolnjevanju pogojev za polno pokojnino odbijajo od polnega zneska.''

'Tjaša je šla študirat, ne pa delat'

Vlada o študentskem delu v televizijskih oglasih spregovori s stališča študenta, nato pa še očeta študentke Tjaše. Študent je diplomiral pred tremi leti, redne službe ne dobi, ker delodajalci zahtevajo uradne izkušnje, zato je ''vpisal še en faks'', da lahko dela preko napotnice, ker delodajalci zaradi manjših stroškov dela raje zaposlujejo na ta način. Pravi, da tako ne gre več naprej, zato bo glasoval za.

Tjašin oče o njej pravi, da kljub temu da je pridna, že dolgo študira, ker mora ''vmes delat. Šla je študirat, ne pa delat. Bi moral študentje dobit tut štipendije, ne samo dela.'' Tjašin oče bo zato na volišču podprl zakon.

Ta oglasa sta pravzaprav najbolj paradoksalna, saj bi se pod mnogo tega, kar govorita študent in oče študentke, takoj podpisali tudi nasprotniki zakona o malem delu. Obe referendumski stranki se na primer strinjata, da je nekaj narobe z obstoječo ureditvijo študentskega dela. Oboji pravijo, da bi moral študent v prvi vrsti študirati, ne delati in oboji si želijo rednih zaposlitev oziroma delovnih mest za mlade diplomante. Oboji vidijo rešitev za študente v večjem številu in višjem znesku štipendij.

Kako je torej s štipendijami? Ali te omogočajo, da študent dela samo občasno? Najbrž ne, saj povprečna državna štipendija znaša 160 evrov, s čimer je kljub vsem ugodnostim, ki jih prinaša status študenta, skoraj nemogoče preživeti mesec v glavnem mestu Republike Slovenije. Osnovni znesek štipendije sicer variira od 70 do 190 evrov, odvisen pa je od dohodkov staršev.

Končna višina štipendije je odvisna od oddaljenosti stalnega prebivališča do kraja študija in od učnega uspeha. Maksimalna štipendija študenta, ki ima najvišje ocene in prihaja iz najbolj oddaljenih krajev naše dežele lahko po besedah ministrstva znaša 400 evrov.

400 evrov je tudi številka, ki kot zadostna za preživetje in študij nastopa v oglasu Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. V njem nam svojo zgodbo zaupa 24-letni študent Miha iz Rogaške Slatine. Njegova mama zasluži 500 evrov na mesec, oče je brezposeln, štipendije ni dobil, šolanje pa si plačuje sam. ''Za sobo, hrano, knjige in ostale stroške dam 400 evrov na mesec.'' Zakon mu dovoljuje zaslužiti 9 evrov na dan, s tem pa si ne more privoščiti šolanja. ''Postal bom brezposeln tako kot moj oče. Z nedokončano izobrazbo bom težko iskal zaposlitev'', zato bo v nedeljo glasoval proti.

Gibanje za malo delo svari, da bo malo delo uvedeno pred novim zakonom o štipendiranju, ki bo po njihovih zagotovilih začel veljati šele maja ali junija, torej potem ko bo začel veljati zakon o malem delu.

MDDSZ nasprotno zagotavlja, da bo zakon o štipendiranju, ki je trenutno v postopku v državnem zboru, začel veljati z novim šolskim letom, torej s septembrom 2011, medtem ko bo zakon o malem delu, če seveda ne bo zavrnjen na referendumu, v veljavo stopil z januarjem 2012. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sicer priznava, da zakonske novosti na področju štipendij niso vezane na zakon o malem delu.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki velja od julija 2010 sicer po zagotovilih MDDSZ za 70 odstotkov dviguje cenzus za pridobitev štipendije. Če je bilo prej nemogoče pridobiti štipendijo, če so dohodki na družinskega člana presegali 380 evrov na družinskega člana, je po omenjenem zakonu mogoče dobiti štipendijo, če dohodki ne presegajo 630 evrov na družinskega člana. Štiričlanska družina bo tako lahko imela 2400 evrov neto dohodka na mesec, pa bo študent lahko še vedno dobil štipendijo, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Več ali manj delovnih mest?

Zaradi urnih omejitev za malo delo bodo po ocenah MDDSZ delodajalci prisiljeni določen del začasnih, občasnih in priložnostnih del preoblikovati v redne zaposlitve. Po njihovih ocenah bo zaradi tega zakon prinesel več kot 10.000 novih rednih delovnih mest.

Marko Funkl, vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo pravi, da omenjena trditev o odstotkih delovnih ur morda velja za velike delodajalce (nad 1250 delavcev), toda opozarja, da bo lahko en samostojni podjetnik zaposloval tri male delavce. ''Česa pa je pri nas več, velikih delodajalcev ali malih samostojnih podjetnikov?''

Predstavniki Gibanja opozarjajo, da je nemogoče vedeti, koliko ur bo mali delavec dejansko delal, zaradi česar je zakon mogoče zlahka zlorabljati v tem smislu, da bodo mali delavci delali več ur za znesek, ki bo na napotnici naveden v rubriki plačilo za uro dela.

''Glede na to, da ni najvišje urne postavke, lahko na primer delodajalec  pri oddaji napotnice navede, da je mali delavec pri njem v eni uri zaslužil 15 evrov, medtem ko je v resnici delal pet ur za tri evre na uro,'' pravi Aleš Žganjar, predstavnik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

''Če malo delo stopi v veljavo, se možnost zlorab in obseg malega dela ne bo prav prav nič zmanjšal. Ministrstvo bo morda s statistiko dokazovalo, da je vse v najlepšem redu, da se je na primer povprečna urna postavka dvignila na deset evrov, a nihče ne bo vedel, da je bil tisti mali delavec na delovnem mestu tri ure,'' dodaja Žganjar.

Res pa je tudi, da v obstoječem sistemu delodajalci nimajo nobenih omejitev pri zaposlovanju študentov ali pri količini ur njihovega dela. Študentje in dijaki nimajo zagotovljenega plačila za opravljeno delo, delo ne šteje v formalne delovne izkušnje, študentje in dijaki pa niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zaradi tega za opravljeno delo tudi nimajo priznane ustrezne pokojninske dobe.

''A tudi če je slučajno delo, ki ga kot mlad in brezposeln diplomant opravljaš prek malega dela, povezano s poklicem, za katerega si se izobraževal, boš še zmerom moral kar nekaj let kot mali delavec delati za eno leto delovnih izkušenj, kolikor za redno zaposlitev pričakuje večina delodajalcev,'' še dodaja Funkl.

Po svoji vesti, prepričanju ali razmisleku

Merjenja javnega mnenja niso več dovoljena, a doslej opravljene raziskave kažejo, da zakonu nasprotuje več ljudi, kot pa ga podpira. Na referendumu bi sodeč po rezultatih raziskave Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici, objavljeni pretekli petek za zakon o malem delu glasovalo 26,5 odstotka tistih, ki bi se referenduma udeležilo, proti pa 37,9 odstotka.