'Svet je na prelomni točki'

Z uvodnim pozdravom ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja se je začel 5. blejski strateški forum, na katerem se je zbralo okrog 400 strokovnjakov, politikov in gospodarstvenikov z vsega sveta, med njimi nekdanji ameriški zunanji minister Colin Powell. Po besedah Žbogarja je svet na prelomni točki. V minulih letih smo bili priča dramatičnim spremembam, zdaj pa moramo ugotoviti, kako naprej.

Kot je poudaril Žbogar, smo bili nedavno priča dramatičnim spremembam na področju varnosti, okolja, zdravstva, energetike in ostalih globalnih tem. "Danes vemo, da svet ni več samo skupnost posameznih delov, kar smo videli tudi v ekonomski krizi. Zavedamo se, da globalne varnosti ne more več zagotavljati ena država, niti skupina držav," je dejal minister in dodal, da se tudi vloga držav ni zmanjšala, potrebno bo še več regulacije na vseh področij, od financ in razoroževanja do podnebja in trgovine.

Predsednik Türk tudi o Afganistanu

V uvodnem delu foruma sta udeležence pozdravila tudi častni gost predsednik republike Danilo Türk. V svojem nagovoru je posebej izpostavil razmere v Afganistanu in poudaril, da vsaka vojaška strategija potrebuje tudi zamisel o izhodu, saj zapustiti državo in jo pustiti v kaosu ni rešitev. "Je zadnji čas, da resno razmislimo o izhodni strategiji za Afganistan, kar ne pomeni takojšnji konec vojaške prisotnosti, ampak dobro premišljen sistem ukrepov, ki jih mednarodna skupnost lahko uporabi, da pomaga Afganistanu k stabilnosti," je poudaril.

Prepričan je, da brez učinkovitega regionalnega dogovora ne bo miru in stabilnosti v Afganistanu. Meni, da je bilo veliko dela že opravljenega, zato je dogovor možen v bližnji prihodnosti. Kot je še dodal, bo tudi glede prihodnosti EU potrebna domišljija, ki naj bo osredotočena na koncept partnerstev z ostalimi akterji, kot so Indija, Kitajska, ZDA in predvsem Rusija.

Pahor: Se je človeštvo sposobno izogniti svetovni vojni?

Predsednik vlade Borut Pahor je v svojem nagovoru opozoril, da je gospodarska kriza bistveno zaostrila vse dileme in probleme, podedovane iz prejšnjega stoletja. "Glede na naše izkušnje se moramo vprašati, ali bo človeštvo zmožno preseči te probleme in se izogniti vojni svetovnih razsežnosti," je opozoril Pahor in dodal, da kljub oblikovanim mehanizmom za ohranjanje miru in stabilnosti ni nobene garancije zanju. "Paradoksalno, smo najbolj zaščiteni, če se zavedamo, da je taka vojna morda zadnja vojna in bi končala našo civilizacijo." meni premier.

Kriza v mnogih pogledih zahteva enotni odgovor mednarodne skupnosti. "Verjetno si ne moremo obetati čudežnih rešitev, problemi so v dejstvu, da se srečujemo v bistvu z dvema konceptoma razvoja," je dejal Pahor in pojasnil, da je en koncept trajnostnega razvoja, ki izhaja iz modernega sveta, drugi pa je koncept hitro rastočih ekonomij v Aziji in drugod, kjer si želijo razvoja, kakršen je pred desetletji Evropo vodil na vrh gospodarske razvitosti, ne glede na socialne in podnebne vplive.

Potrebno je globalno vodenje

Uvodnemu delu je sledila razprava, na kateri so udeleženci ugotavljali, da svet v naslednjem desetletju čakajo številni izzivi, ki pa potrebujejo predvsem globalno vodenje. Vendar pa je treba na vprašanja, kakšno naj bi bilo to globalno vodenje, kdo naj bi sedel za krmilom, odgovore še najti.

Premier Belgije, ki trenutno predseduje tudi Evropski uniji, Yves Leterme je ob tem menil, da medsebojna odvisnost v svetu raste na vseh področjih. Zato svet potrebuje globalno vodenje, vendar pa bi pri tem moralo priti do premika v ravnotežju moči v institucijah; hitro razvijajoča gospodarstva bi morala imeti večjo težo, je še ugotavljal Leterme.

Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je opozoril na "spopad civilizacij", ki je prisoten predvsem na ravni navadnih ljudi. Veliko je sovraštva proti muslimanom, proti priseljencem ipd. To bi bilo treba razrešiti, vendar na pošten način, brez podtonov, je poudaril. Prav tako bi morali rešiti probleme na Bližnjem vzhodu, del tega pa bi bilo tudi jedrsko razoroževanje. Pri tem je Musa opozoril, da ne bi smelo prihajati do dvojnih meril.

Da bo prihodnje desetletje polno izzivov, je menila tudi državna ministrica na zunanjem ministrstvu Indije Preneet Kaur. Vendar pa je na drugi strani zagotovila, da se največja demokracija na svetu pospešeno pripravlja, da bi postali vsaj samozadostni glede rabe energije in da bi povečali delež uporabe energije iz obnovljivih virov. Pri tem stavijo predvsem na sončno energijo.

Sicer pa si želijo v Indiji povečati tudi učinkovitost rabe vode, saj se zavedajo, da bo pomanjkanje vode, hrane in energije v prihodnjih letih lahko postalo resen problem v svetu, je še dodala Kaurjeva. Vendar bo pri tem treba spremeniti tudi miselnost, je še poudarila Kaurjeva in spomnila na besede očeta Indije Mahatme Gandhija, da Zemlja ponuja dovolj za nahranitev ljudi, vendar pa nima dovolj, da bi nahranila človeški pohlep.

Za optimistično reševanje problemov

Nekdanji ameriški državni sekretar, general Colin Powell je danes pozval k več optimizma pri reševanju problemov. Če je svet vzdržal v časih jedrske grožnje med hladno vojno pred vsega 20 leti, potem bo združeno, v partnerstvu, rešil tudi sedanje probleme, je menil.

Gonilo prihodnosti v svetu bo sicer predvsem ustvarjanje bogastva, je prepričan, saj to žene tako napredek ZDA in Evrope kot tudi Kitajske. Pri tem pa je potrebno tudi ustvarjanje delovnih mest, ker to daje človeku dostojanstvo; na ta način se bo ustvarjala tudi stabilnost v svetu, je prepričan.

V nagovoru udeležencem slavnostne večerje Strateškega foruma Bled, med katerimi je bil ves slovenski politični vrh in številni ugledni tuji gostje, se je Powell spomnil še časov, ko je začel vojaško kariero in ko se je v Nemčiji preko puškinih cevi gledal s sovjetskimi vojaki. Ti časi pa so se s padcem berlinskega zidu pred 20 leti spremenili in ZDA so si morale najti "novega sovražnika", se spremeniti; in ves svet se je spremenil, se je spomnil.

Pohvale za Slovenijo

In v tem času je Evropa prehodila izjemno pot, je ocenil in kot enega največjih dosežkov združene Evrope izpostavil odprti schengenski prostor. Pohvalil je tudi Slovenijo, predvsem kot podpornico vključevanja držav Zahodnega Balkana v evro-atlantske organizacije, pri tem pa opozoril tudi na njeno vlogo v regiji. "Slovenija ima 20.000 kvadratnih kilometrov, dva milijona prebivalcev, vsega 7000 vojakov, a poglejte, kakšno vlogo igra," je dejal in Sloveniji čestital za prehojeno pot od osamosvojitve, vključno za predsedovanje EU.

Slovenijo je pohvalil tudi za sodelovanje v Afganistanu, kjer je, kot je dejal, njen prispevek sicer skromen, a je pomembno, da sodeluje pri prizadevanjih mednarodne skupnosti za stabilizacijo te države.

Dotaknil se je tudi vprašanja jedrskega programa v Iranu in Severni Koreji ter položaja na Bližnjem vzhodu, obenem pa je izrazil prepričanje, da je bila invazija v Iraku uspešna. Spregovoril je tudi o okoljskih problemih in dejal, da bi morale ZDA postati vodilna sila pri reševanju podnebnih sprememb.