'Zahod je v upadanju, Vzhod pa vstaja'

Na Bledu se je začel Blejski strateški forum o "moči prihodnosti". Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je ob odprtju dejal, da so na forumu prisotni tako predstavniki velesil kot tudi manjših sil in držav v razvoju. Zahvalil se je generalnemu sekretarju Sveta Evrope in drugim predstavnikom mednarodnih organizacij, ki so prišli. Izrazil je upanje, da bodo udeleženci uživali v razpravah.

Prva debata oziroma panel na strateškem forumu na Bledu je postregel z razpravo o tem, kako na prihodnost političnega življenja vpliva informacijska doba, v kateri informacije prihajajo skoraj v istem trenutku, ko se dogodek zgodi. Hkrati imajo prek družabnih omrežij, komentarjev in blogov tudi navadni smrtniki možnost komentirati odločitve politikov in tako lahko vplivajo na njihove odločitve.

'Še vedno obstajajo stereotipi v odnosih med Vzhodom in Zahodom'

Kot edina ženska na panelu, ki ga je povezoval znani televizijski voditelj britanske televizije BBC Nick Gowing, je prva govorila namestnica kitajskega zunanjega ministra Fu Jing. Navdušena je bila nad govori slovenskih predstavnikov oblasti, ki so pred tem odprli strateški forum. Še posebej ji je bila všeč ideja o Združenih državah Evrope. Strinja se, da bi druga pot lahko vodila v stagnacijo.

Poudarila je, da se svet spreminja in po njenih besedah Kitajska te spremembe vidi v luči, da se svetovna moč seli z Zahoda na Vzhod. Mednarodna struktura se je oblikovala po drugi svetovni vojni in tudi mednarodni trgi še vedno delujejo tako kot takoj po drugi svetovni vojni. Nakazala je, da imajo kitajski poslovneži težave pri investiranju v Evropo, ker se soočajo s stereotipi, zato se raje odločajo za investicije v druge kontinente, kot je na primer Afrika. Za primer je dala intervju, ki ga je imela z nemškim časopisom. Novinarka jo je pri tem spraševala le o stvareh, ki so bile, kot dodaja, pomembne le med hladno vojno.

"Moramo se znebiti oblaka druge svetovne vojne," je povedala. Pravi, da bi morali gledati na svet kot na eno celoto. Kot da bi želeli dati iz druge prestave v tretjo, ne smemo pa pri tem zategovati ročne zavore.

Naš zunanji minister Žbogar pa je menil, da je mogoče stereotipe odpraviti s pogovori, z boljšim spoznavanjem drug drugega. Prav zato EU vzpostavlja strateška partnerstva z različnimi državami, tudi s Kitajsko, je dejal.

Da veliki izzivi čakajo ves svet, je prepričan tudi namestnik generalnega sekretarja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Richard Boucher. Menil je, da bodo morale zahodne države sprejeti nekatere ključne odločitve, vprašanje pa je, ali so to sposobne storiti. Ni magičnega orodja, treba bo sprejeti politične odločitve, je poudaril.

Vodja slovenske diplomacije Žbogar je ob tem omenil razmere v EU ter poudaril, da je ekonomska unija brez politične nemogoča. In zakaj ne pride do oblikovanja Združenih držav Evrope? Po Žbogarjevih besedah je razlog ta, da evropski voditelji poslušajo volivce, ti pa so, zlasti v času krize, čedalje bolj evroskeptični. Zato bi bila nujna sprememba mentalitete, je opozoril.

Splet in družabna omrežja kot izziv za vlade

Ruski minister za komunikacije in množične medije Igor Olegovič Ščegolev pa je izpostavil naraščajoči pomen spletnih družabnih omrežij in novih medijev. Ti po njegovem prepričanju ob prednostih prinašajo tudi nevarnosti, zato je menil, da bi bilo nujno vzpostaviti nekatera pravila tudi na tem področju.

Da morajo obstajati določene meje, je dejala tudi Fujeva, ki sicer splet vidi kot izziv za vlade. Te so se zaradi skoraj hkratne obveščenosti širših množic prisiljene na stvari odzivati zelo hitro, pravi.

Ščegolev je dodal, da včasih celo prehitro. Ljudje namreč na stvari gledajo zelo kratkoročno, medtem ko morajo vlade sprejemati pametne rešitve, ki bodo tudi dolgoročno vzdržne, je dejal in omenil nevarnost prevelikega pritiska družabnih medijev.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi bloger iz Egipta Mahmud Salem, ki je govoril o izkušnjah iz začetka leta, ko je v Egiptu prav na poziv spletnih družabnih omrežij prišlo do protestov, ki so z oblasti odnesli dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka. Dejal je, da so bila družabna omrežja orodje za dosego spremembe v njegovi državi. Da so nedržavni akterji povsod čedalje pomembnejši in čedalje bolj vplivajo na splošno agendo, se je strinjal tudi Žbogar in v zvezi s tem omenil primer lanske uspešne čistilne akcije v Sloveniji. Salem je repliciral tudi ruskemu gostu in pri tem dejal, da po njegovem mnenju spleta ni mogoče omejevati.

Na Bledu tudi o prihodnosti Sredozemlja po arabski pomladi

Na drugem panelu na forumu pa so udeleženci ugotavljali, da je spremembe v Sredozemlju po arabski pomladi mogoče primerjati s spremembami v Vzhodni Evropi po padcu berlinskega zidu. In tako kot tedaj bo tudi pri demokratizaciji v arabskem svetu morala ključno vlogo odigrati Evropa, so se strinjali.

Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je denimo ugotavljal, da je tako kot v nekdaj komunističnih državah Vzhodne Evrope tudi v arabskem svetu do padca režimov prišlo "od znotraj". "Komunistični režimi so sami sebe spodkopali, ker niso ponudili inovativnosti, prihodnosti in svobode. Podobno je bilo tudi v arabskem svetu, ki je zaostajal 30 let in ni več ponujal inovativnosti, prihodnosti in svobode, ampak je bil prežet s korupcijo in neenakostjo," je dejal.

'Spremembe od znotraj, tako kot je bilo to v arabskem svetu'

Sicer je nekaj svojih misli zbranim gostom in udeležencem foruma na kratko podal tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Dejal je, da je EU velik sistem, ki se je znašel v resnem oblaku. Tu so finančne zadeve, pa tudi politične, ki utegnejo pripeljati do rešitev za finančne probleme, pravi Türk. Spremembe po njegovem prepričanju morajo priti iz notranjosti, tako kot je bilo to v arabskem svetu. Slovenski predsednik upa, da bo blejski strateški forum prinesel nekaj dobrih idej in priporočil za oblikovanje politik v prihodnosti.

Pahor vnovič o Združenih državah Evrope

Slovenski premier Borut Pahor pa je v svojem govoru izpostavil potrebo po institucionalni krepitvi Evropske unije. Po njegovem mnenju v evroobmočju ni mogoče ''imeti enotne valute in 17 različnih fiskalnih politik'', prav tako pa obstoječa institucionalna ureditev ''onemogoča učinkovitejše politično in gospodarsko upravljanje Evrope''.

Pahor je prepričan, da so države Evropske unije ta trenutek pred izbiro, da se dodatno odrečejo nacionalnim pristojnostim na račun večje učinkovitosti Evrope ali da tega ne storijo, s čimer se poveča tveganje počasnega, a gotovega razkroja sedanje skupnosti. Na to alternativo da je mislil, ko je nemški kanclerki dejal, da bomo imeli ali Združene države Evrope ali zaton evropske ideje.

Slovenski premier meni, da bi morali začeti pripravljati ''novo pogodbo o evru'', ki bi morala med drugim vsebovati tudi ''določila o enotnih načelih fiskalne politike evroobmočja, ki bi bila obvezna za vsako državo članico'', je na Bledu dejal Pahor, ki se zaveda politične občutljivosti svojega predloga, a meni, da bodo ljudje razumeli, da gre pri tem vprašanju za trdnost evra.

Zaradi vse manjše konkurenčnosti in vse večje zadolženosti Evrope se po Pahorjevem prepričanju zastavlja vprašaje ''vzdržnosti socialne Evrope, kot jo poznamo''. ''Nekaj časa se z velikopoteznimi odločitvami še da odlašati, prav veliko pa ne,'' je še dodal Pahor.

"Ko govorim o Združenih državah Evrope, ne govorim v imenu vlade ali države, ker o tem še nismo govorili. Govorim s svojimi izkušnjami in znanjem in tudi upanjem, da bo nekoč dovolj moči, da bi govorili o tem pomembnem vprašanju. Če grem še korak naprej. Ne gre le za koordiniranje fiskalnih politik, kot to počnemo zdaj, temveč v daljnji prihodnosti," je zaključil Pahor.