Prireditev letošnjega tradicionalnega srečanja slovenskih izseljencev in Slovencev po svetu je pod skupnim imenom Srečanje v moji deželi organizirala Slovenska izseljenska matica (SIM), ki že 51 let povezuje po svetu izseljene Slovence. Letošnje srečanje je že 48. po vrsti. Zbralo se je okrog 500 izseljencev iz vsega sveta, in sicer iz Združenih držav Amerike, Urugvaja, Argentine, Nemčije, Avstralije, nekdanjih jugoslovanskih republik, pa tudi iz Kanade.
Slovenija danes ni Slovenija, ki so jo poznali izseljenci
Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil predsednik državnega zbora Borut Pahor. Poudaril je, da je Slovenija danes vsekakor varna dežela.
Poudaril je še, da vsi pripadamo skupnim temeljem, da smo vsi Slovenci, in moramo biti na to ponosni. Zaželel si je tudi, da bi se izseljeni Slovenci rajši vračali v svojo domovino. Ta je namreč danes, po njegovih besedah, demokratična dežela z rastočim in stabilnim gospodarstvom ter socialno varnostjo, zato nikomur ni več treba iti v tujino zaradi svojega prepričanja ali "s trebuhom za kruhom".
Na pomembnost sodelovanja med izseljenci in državo je Pahor zbrane opozoril, da je leto 2002 za Slovence po svetu prelomno, saj je državni zbor januarja letos sprejel resolucijo, ki ureja odnos med izseljenci in matično državo. To pa bo tudi osnovna tema ponedeljkovega srečanja predstavnikov Slovencev iz vsega sveta v parlamentu, kjer bodo imeli priložnost povedati svoje mnenje o delovanju matične države, predvsem pri zakonodaji, ki jih zadeva.
Na prireditvi je izseljence, za katere je obisk priložnost snidenja s sorodniki, pozdravil tudi blejski župan Boris Malej ter jim nadel naziv "naših ambasadorjev v tujini", saj po njegovem mnenju mnogo prispevajo k prepoznavnosti Slovenije in k njenemu povezovanju z Evropo in svetom.
Predsednik republike Milan Kučan, ki se prireditve zaradi neizogibnih službenih obveznosti ni mogel udeležiti, pa je v svojem pismu vsem prisotnim zapisal, da je njegova velika želja ohranjanje Slovenstva iz roda v rod ne le doma, temveč tudi v tujini. Čeprav se zaveda, da so slovenščino marsikje že prekrili drugi jeziki, je prav to srečanje označil kot priložnost, da slovenski jezik med zamejci in izseljenci ponovno zaživi.
V izseljencih je potrebno vzbuditi občutek ponosa do svoje domovine
Srečanje, ki je prejšnja leta imelo enodnevni značaj, je letos Slovenska izseljenska matica obogatila z mnogimi spremljevalnimi prireditvami, namenjenim predvsem mladini, da bi ti rodovi lahko ohranjali slovensko kulturno dediščino. Cilj celotnega srečanja je po besedah predsednice SIM Milice Trebše Štolfa ta, da izseljenci občutijo ponos do svoje prve domovine. S tem se je strinjal tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Simoniti, ki je v svojem govoru kot dodatni pomen izpostavil izmenjavo informacij, izkušenj in pričakovanj.
Srečanje v moji deželi se bo sicer končalo šele 13. julija, do takrat pa bodo pripravili še delavnice za izseljence in šole slovenskega jezika.