Po Bekerjevem mnenju antisemitizem, ki je svoje največje razsežnosti dobil v času nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze, še zdaleč ni preživet, tehnike preganjanja in poniževanja starega antisemitizma je le na novo preoblekel. Judje se tako v evropskih državah znova ne počutijo dobrodošli, saj se sovraštvo do njih izraža v dvojinih merilih, krikih na ulicah "Smrt Judom" in požiganju sinagog. Glavna značilnost pa je, da antisemitizem ni le prepričanje skrajnežev, pač pa se vse bolj razrašča tudi v intelektualnih krogih in, kot se je izkazalo v Franciji, vstopa celo v volilne kampanije.
Čeprav je v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi državami zelo malo Judov, po uradnih podatkih le 120, je splošno gledanje nanje antisemitsko, saj Slovenci vedo zelo malo o njih, njihovi zgodovini in kulturi, je dejal predsednik Judovske skupnosti v Sloveniji Andrej Kožar Beck. Kljub temu pa sta bila doslej zabeležena le dva primera odprtega sovraštva. Prvi incident se je zgodil pred sedmimi leti, ko so neznanci na spomenike judovskega pokopališča narisali kljukaste križe, drugi pa pred dvema letoma, ko so obritoglavci na telefonski tajnici Judovske skupnosti pustili grozilno sporočilo.
Kožar Beck je v predavanju sicer dejal, da ljubi antisemitizem, čeprav so Judje zaradi njega utrpeli mnogo škode. "Saj so nas prav pokoli in zatiranje naredili močne, da smo preživeli stoletja," meni in dodaja, da so Judje najmočnejši prav pod pritiskom. Kot posledica tega je po njegovem veliko število judovskih znanstvenikov, intelektualcev in umetnikov, ki so ogromno prispevali k dobrobiti človeštva.
Udeležencem konference, ki jo je pripravil Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju z Inštitutom za etnične študije iz Ljubljane, Avstrijskim inštitutom za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo iz Ljubljane ter Hebrejsko univerzo iz Jeruzalema, je spregovorila tudi predstavnica Mednarodnega centra Vidal Sasson za študij antisemitizma na Hebrejski univerzi Dalia Offer. Dejala je, da so takšna srečanja ter izmenjave teoretičnih in empiričnih znanj nujni, saj nudijo globlji vpogled in razumevanje tako kompleksnega pojava, kot je antisemitizem, predvsem njegovo novejšo obliko, ki je po njenem mnenju še precej hujša od večine oblik zgodovinskega antisemitizma.
S tem se je strinjal tudi Beker, ki je dejal, da se antisemitizem v družbi širi kot rak. In je danes, kljub temu da imajo Judje svojo državo, ki naj bi po besedah ideologa sionističnega gibanja Theodora Herzla končala judovsko vprašanje, še vedno zelo živ. Ni pa antisemitizem samo problem Judov, je dodal Beker, pač pa bolj problem države, saj vodi v moralni in družbeni propad.
