Vsi se zavedamo, da onesnaževanje vse huje ogroža naš planet. Večina med nami se tako strinja z opozorili in željami ekologov, a ko pogledamo resnici v oči, vidimo, da se ne trudimo niti z najmanjšimi dejanji. Se na primer tudi vam zdi samoumevno, da iz trgovine vedno prispete z novo plastično vrečko?
Če bi vedeli, da letno po svetu proizvedejo do štiri trilijone plastičnih vrečk, da zaradi teh vsako leto umre milijarda živali, da plastika akumulira strupene toksične snovi, ki lahko škodijo človeku, ter da se pri proizvodnji vrečk med predelavo nafte proizvede ogromno ogljikovega dioksida, ki vse bolj in bolj duši naš svet, bi verjetno razmišljali drugače, pravijo slovenski ekologi, ki v teh dneh začenjajo novo akcijo Vrečka na vrečko.
Slovenci letno porabimo do 300 vrečk na osebo
"Vsak posamezen Slovenec letno v povprečju porabi tudi do 300 plastičnih vrečk. Žalostno je, da eno vrečko v povprečju uporabljamo le 20 minut, nato jo odvržemo," je dejala Urša Dolinšek, vodja projekta. Največ vrečk nam brezplačno dnevno podajajo v roke trgovci, recikliramo pa le od tri do štiri odstotke plastičnih vrečk, kar pomeni, da ostale končajo na odlagališčih in v naravi, pravi.
Vsako leto zaradi vrečk pogine milijarda živali
Strokovnjakinja za varovanje okolja Andreja Palatinus iz društva Ecovitae je poudarila, da vrečke zaradi svoje lahkosti veter in voda velikokrat odneseta v naravo. Zaradi svoje obstojnosti, ki je izjemna lastnost naravi nepoznanih in nebiorazgradljivih plastičnih materialov, vrečke izjemno dolgo obstajajo v okolju in s tem vplivajo na življenje. Milijarde živali letno pogine na Zemlji zaradi hranjenja s plastičnimi materiali, mnoge se v plastične materiale zapletejo, na njih se lahko naselijo tujerodni organizmi, ogrožajo pa tudi človeka.
Odvržene vrečke slej kot prej končajo v morju, pravijo ekologi. Leta 2007 so tako na območju enega samega kilometra slovenske obale v petih mesecih iz morja potegnili kar 2726 kosov plastičnih vrečk. "Prekašajo jih le cigaretni ogorki, ki pa so mimogrede prav tako iz plastike," je še dodala Palatinusova. Luka Mancini je temu dodal, da so prav tako velik problem plastični kozarci. "Kozarček za vodo ali kavo lahko uporabimo v slabih desetih sekundah in ga odvržemo. Ne zavedamo pa se, koliko let je potrebno za razgradnjo," pravi in dodaja, da je kopičenje odpadkov očitno najbolj popularen šport na svetu.
Projekt Vrečka na vrečko
Z namenom opozoriti na problem čezmerne uporabe plastičnih vrečk in lončkov v Sloveniji so se društvo Ekologi brez meja, društvo Eco Vitae, umetnik The Miha Artnak in oblikovalski studio Lukatarina združili pri projektu Vrečka na vrečko, ki bo potekal v okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Od 8. novembra tako po ljubljanskih vrtcih, šolah, fakultetah in nekaterih drugih javnih ustanovah poteka zbiranje starih plastičnih vrečk in lončkov za enkratno uporabo. Od četrtka, 18. novembra, pa bodo zbirna mesta tudi na stojnicah v BTC City in v centru Ljubljane na Kongresnem trgu ob Wolfovi ulici. Tam bo poleg oddaje odsluženih plastičnih vrečk in odpadnih lončkov za enkratno uporabo mogoče dobiti tudi informacije o problematiki plastičnih vrečk, nasvete za njihovo racionalnejšo rabo ter se poučiti o dobrih praksah iz drugih držav.
Mimoidoči se bodo lahko preskusili tudi v igranju košarke z žogo iz plastičnih vrečk, še do 27. novembra pa na ulicah Ljubljane in v nakupovalnih središčih poteka poteka tudi "Bagfoot" safari. Prvih 50 posnetkov bitja, imenovanega "Bagfoot", ki ga namesto dlak pokrivajo plastične vrečke, bo nagrajenih z vrečkami za večkratno uporabo.
Življenjska pot plastične vrečke
V spodnjem videu si lahko ogledate kratek ameriški dokumentarec, ki prikazuje "življenjsko pot" plastične vrečke.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.