MZZ o novem osnutku deželne ustave avstrijske Koroške: To je zgodovinski korak

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) se je odzvalo na zadnji osnutek deželne ustave avstrijske Koroške. Pozdravili so izrecno navedbo Slovencev v novem osnutku deželne ustave kot zgodovinski korak in priznanje kolektivnih pravic slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Dodali so, da bo MZZ še naprej pozorno spremljal nadaljnje korake sprejemanja deželne ustave avstrijske Koroške in podpiral rešitve, ki bodo odražale legitimna pričakovanja slovenske narodne skupnosti glede spoštovanja pravic, ki izhajajo iz državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije in zvezne ustave republike Avstrije (ADP).

MZZ je tudi podprl dodatne predloge organizacij slovenske narodne skupnosti k osnutku 5. člena deželne ustave glede uresničevanja jezikovnih pravic slovenske narodne skupnosti v temeljnem aktu dežele Koroške.

Dodali so, da MZZ pozdravlja reden in konstruktiven dialog med predstavniki slovenske narodne skupnosti in vodilnimi političnimi predstavniki dežele avstrijske Koroške, ki prispeva h krepitvi obojestranskega spoštovanja, strpnosti in sožitja med slovensko narodno skupnostjo in večinskim narodom na avstrijskem Koroškem.

Zataknilo se je pri slovenščini kot deželnem jeziku Koroške

Krovne organizacije koroških Slovencev pa so predsedniku ustavnega odbora celovškega deželnega zbora Andreasu Scherwitzlu posredovale pripombe in predloge za spremembe zadnjega osnutka deželne ustave avstrijske Koroške, ki ga je v sredo v Celovcu predstavila vladajoča deželna koalicija. Pripombe in predlogi se nanašajo na 5. člen osnutka.

Prav danes naj bi o dokončnem predlogu nove ustave razpravljal pristojni odbor deželnega zbora, 1. junija pa ga bo potrjeval celoten deželni zbor v Celovcu. Za sprejem nove deželne ustave je v celovškem deželnem zboru potrebna dvotretjinska podpora. Pred potrjevanjem v deželnem zboru bo še odprta razprava, na kateri nameravajo koroški Slovenci predstaviti in utemeljiti svoj predlog.

Krovne organizacije koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij (ZSO), predlagajo, da se 5. člen deželne ustave glasi: "Nemški jezik je jezik dežele, kar pomeni jezik zakonodaje in – ne glede na zakonske pravice slovenske narodne skupnosti – izvršni jezik dežele Koroške. Dežela Koroška s svojimi občinami v skladu z 2. odstavkom 8. člena zvezne ustave priznava svojo naraščajočo jezikovno in kulturno raznolikost, ki se odraža v slovenski narodni skupnosti. Varovati in podpirati je potrebno jezik in kulturo ter obstoj in ohranitev narodne skupnosti. Skrb dežele velja enakopravno za vse prebivalce dežele."

V zadnjem kompromisnem predlogu nove deželne ustave je sicer zapisano, da je nemščina deželni jezik, avstrijska Koroška pa da se priznava k jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. V osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške je tako prvič v zgodovini omenjena slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem, kot deželni jezik pa ostaja zgolj nemščina, ne pa tudi slovenščina.

Prav omemba samo nemščine kot deželnega jezika in omemba slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem je pri oblikovanju besedila nove ustave prinesla več zapletov in razprav. Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem je namreč odstopila od lastnega predloga, da bi v ustavo zapisali, da skrb dežele in občin velja tako za nemško kot slovensko govoreče prebivalce avstrijske Koroške.

Zataknilo se je tudi pri slovenščini kot deželnem jeziku avstrijske Koroške. Krovne organizacije koroških Slovencev so predlagale, da se odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni v smislu, da sta na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške deželna jezika nemščina in slovenščina, a tega predloga ni v končnem besedilu.

Koroška Slovenka Zalka Kuchling iz vrst koalicijskih Zelenih in podpredsednica SKS je že v sredo izrazila zadovoljstvo nad doseženim kompromisom glede besedila nove deželne ustave. "Da je slovenska narodna skupnost prvič v zgodovini avstrijske republike zasidrana v deželni ustavi, je velik napredek in mislim, da je danes zgodovinski dan," je poudarila.

Podobno je menil tudi predsednik ZSO Marjan Sturm, ki je v sredo ocenil, da je napredek, da se avstrijska Koroška v deželni ustavi prizna k jezikovni kulturni raznolikosti, ki pride do izraza v slovenski narodni skupnosti.

Drugačnega mnenja je celovški odvetnik in bivši predsednik NSKS Rudi Vouk, ki je pojasnil, da je novi predlog v niansah boljši od prejšnjega, ki je bil dobesedno nevaren, saj je izpostavljal izključno nemščino kot deželni jezik, kar bi pomenilo, da bi se na vseh področjih, ki niso izrecno zaščitene v prid manjšine, uveljavila nemščina.

To je sedaj nekoliko omiljeno. Nemščina kot deželni jezik ostaja, a je pojasnjeno, da to pomeni, da je to jezik zakonodaje in izvršilne oblasti v kolikor zvezni zakoni ne določajo drugače. "In v tem je problem, ker v Avstriji nimamo samo zveznih zakonov, ampak tudi deželne zakone, ki urejajo za manjšino pomembne zadeve, kot so vrtci, glasbeno šolstvo, kmetijsko šolstvo, oskrba starejših itd.," je še dejal Vouk.

Opozoril je tudi na bistveno odstopanje v primerjavi z avstrijsko zvezno ustavo, ki predvideva, da je treba zaščiti in spoštovati obstoj in razvoj narodnih skupnosti, deželna ustava pa naj bi sedaj govorila samo o zaščiti kulturne dediščine in tradicije.