MZZ: Nikomur nismo prisluškovali

Vodja slovenske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom EU Dimitrij Rupel, ki se v teh dneh v okviru trojke EU mudi na Južnem Kavkazu, je o preiskavi na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) izjavil, "da ne gre za nobeno afero, ampak normalno preiskavo" v skladu s pravili in zakoni.

"Kot veste, je prišlo do odtujitve dokumenta, ki je last ministrstva za zunanje zadeve, in preiskovalci se trudijo, da bi prišli tej zadevi do dna. Jaz mislim, da je to v interesu javnosti, v interesu države, v interesu boljšega dela v prihodnje," je še dejal minister.

Janša ne pozna podrobnosti

Predsednik vlade Janez Janša je pojasnil, da rezultatov preiskave zaradi objave diplomatske pošte ne pozna. "Upam pa, da bodo ti kmalu prišli," je dodal.

Janša je tudi dejal, da ne pozna podrobnosti zapečatenja računalnika diplomata, ki naj bi komuniciral s časopisom Dnevnik. "Težko pa bi kogar koli obtožili, dokler za te obtožbe ni dokazov," je dodal.

'Policija ni bila na MZZ'

"Bojim se, da gre zadeva preko meje in da se skuša zakriti sramoto, ker je dokument ušel v javnost," je dejal Pavel Gantar (SD). Prepričan je, da je bil postopek, po katerem so na MZZ pridobili podatke o telefonskih klicih diplomatu Marjanu Šetincu, nezakonit, saj niso imeli odredbe sodišča. Šetinčev računalnik bi lahko zapečatila in odnesla le policija, dodaja. Ocenjuje tudi, da bodo proti krivcu, če ga bodo našli, težko vodili postopek, saj dokument pravzaprav ni bil označen z oznako zaupno.

Jožefu Školču (LDS) se zdi skrajno nenavadno, da tudi sam preiskovani diplomat Marjan Šetinc ne ve, česa je obdolžen. Vprašljivo pa je tudi to, še pravi, kako je ministrstvo sploh prišlo do podatka, da je Šetinc govoril z novinarji Dnevnika.

Sašo Peče (nepovezani) je poudaril, da zaradi predsedovanja Slovenije EU ne bi smeli vladi 'pogledati skozi prste'. Minister Rupel je "znova pokazal, da je labilen in pripravljen biti ustrežljiv tistim, ki jih ne zastopa", je dejal Peče in dodal, da bi ga moral Janša zamenjati. Da "vsak dan, ko je Rupel še na položaju, Sloveniji grozi nova blamaža", je ocenil tudi Školč.

Zaradi preiskave na MZZ so ogorčeni tudi na Liberalni akademiji, katere član je Šetinc. Protestirali so "proti brutalnemu načinu, na katerega se je preiskava začela, kot da na zunanjem ministrstvu ne bi poznali načela, po katerem je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana"."Dejstvo, da je Šetinc tudi aktiven član vodstva sindikata slovenskih diplomatov, na izvršena dejanja na MZZ meče še dodatno slabo luč," so med drugim še zapisali v Liberalni akademiji.

Pravni vidik celotne preiskave

Čeferin je še poudaril, da je MZZ posegel v temeljne človekove pravice diplomata Šetinca, če je preverjal njegove telefonske številke in dodal, da se telefonskih številk ne sme preverjati brez odredbe sodišča, tudi če je telefon last ministrstva.

MZZ: Nikomur nismo prisluškovali

Na zunanjem ministrstvu so zanikali, da bi nadzorovali telefonske pogovore novinarjev Dnevnika. Slovenski diplomati so s 380 podpisi potrdili svojo profesionalno zavest in obsodili manipulacije, h katerim spadajo tudi omenjena podtikanja. Pritiski, ki smo jih deležni ovirajo resno delo in škodijo Sloveniji, ko predseduje Svetu EU, so zapisali v izjavi za javnost. Na zunanjem ministrstvu se jim zdi razumljivo, da se Dnevnik rešuje iz zagate, nedopustno pa se jim zdi, da krivdo zvrača na ministrstvo za zunanje zadeve, ki je žrtev celotne afere.

Odgovorni urednik in novinarka Dnevnika Miran Lesjak in Meta Roglič namreč sumita, da so med preiskavo v primeru Šetinc do protipravno nadzorovali telefonske pogovore Rogličeve oziroma katerega koli drugega novinarja Dnevnika. Od komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zato pričakujeta, da zadevo preveri.

Šetincu so med zasegom računalnika dejali, da so ugotovili, da je komuniciral z Dnevnikom. "Glede na navedeno naju navdaja sum, da je med omenjeno preiskavo ali pa celo že pred njo prišlo do kršitve tajnosti pisem in drugih občil, pri čemer so bili protipravno nadzorovani telefonski pogovori ali klici novinarke Mete Roglič," sta novinarka in urednik zapisala v pismu parlamentarni komisiji. Ta naj bi preverila tudi zakonitost takšnega ukrepa. Na Dnevniku pravijo, da so Šetinca kot člana sindikata diplomatov klicali v zvezi z njihovo grožnjo s stavko.

Na potek preiskave so se odzvali tudi novinarji Dnevnika, ki nasprotujejo ravnanju zunanjega ministrstva, ki je s preverjanjem telefonskih klicev enega od svojih uslužbencev v svojo preiskavo hkrati zajelo tudi Dnevnikovo medijsko hišo in s tem poseglo v svobodo novinarskega delovanja, je v sporočilu za javnost zapisal Aktiv novinarjev Dnevnika.

Glede na to, da se je Dnevnikova novinarka Meta Roglič, kot je bilo v javnosti že pojasnjeno, z uslužbencem zunanjega ministrstva Marjanom Šetincem pogovarjala (nazadnje pred približno mesecem dni) le kot s članom izvršnega odbora sindikata slovenskih diplomatov v povezavi s težavami diplomatov in nikakor ne v povezavi z diplomatsko pošto, so v Aktivu novinarjev Dnevnika prepričani, da ministrstvo za zunanje zadeve "s svojim početjem ustrahuje svoje zaposlene, tudi tiste, ki so zaradi svojega položaja pristojni za komuniciranje z javnostjo".

Tako komunikacija z mediji postaja inkriminirano delovanje, kar po mnenju aktiva močno otežuje novinarsko delo.

'Slovenski tajni spisi'

Za nov škandal v slovenski diplomaciji pa je poskrbela beograjska Politika. Objavili so številne dokumente, tudi tajne, ki naj bi prišli s slovenskega zunanjega ministrstva. Dokumenti, analize in beležke, nekateri naj bi bili iz leta 1996, po pisanju Politike razkrivajo pričakovanja Evropske unije do vloge Slovenije pri reševanju težav na Balkanu. Politika je prispevek objavila pod naslovom “Slovenski tajni spisi“, avtorica pa je stalna ljubljanska dopisnica časopisa, Svetlana Vasović Mekina.

Kot je v analizi za slovensko zunanje ministrstvo leta 2003 pred vstopom Slovenije v Unijo zapisal tedanji slovenski diplomat Marcel Koprol, Evropska unija od Slovenije pričakuje, da bo v državah Zahodnega Balkana zaradi svojih zgodovinskih vezi, poznavanja običajev, jezika, družbenega in gospodarskega sistema prevzela svoj del odgovornosti in aktivno vlogo "vodilne države članice", je na svoji spletni strani v članku z naslovom Slovenski tajni spisi objavila Politika.

Slovenija je deklarativno podprla vstop Srbije in Črne gore v EU, vendar ob pridržku "slovenskega spoznanja", da je položaj Kosova zahtevno notranjepolitično vprašanje, ki je v preteklosti pogosto sprožalo probleme v prvi vrsti v odnosu Srbije do mednarodne skupnosti; kot največji problem pa je poudarjena "ozemeljska suverenost (Srbije) in vračanje beguncev na Kosovo".

"Salto mortale" slovenskih stališč do Srbije in Kosova?

Dokumenti po pisanju beograjskega časnika razkrivajo tudi spremembe slovenskega stališča do popolnega "salta mortale"; od podpore ozemeljske celovitosti Srbije (po Daytonskem mirovnem sporazumu), do zavračanja celovitosti Srbije na račun ideje "koordinirane neodvisnosti Kosova" v zadnjih dokumentih slovenskega MZZ ter pripravljenosti Slovenije "aktivno pomagati ameriški politiki naplahtati Rusijo".

Politika, ki je pred dnevi poleg slovenskega Dnevnika že objavila dokument o vsebini pogovorov med političnim direktorjem MZZ Mitjem Drobničem in najvišjimi predstavniki ameriške administracije, kar je posledično sprožilo Drobničev odstop, v najnovejšem prispevku tudi piše, da dokumenti razkrivajo velik pomen, ki ga Slovenija pripisuje politiki do Zahodnega Balkana.