MZZ: 'Uradnih informacij o tem, česa je Križnar osumljen, nimamo'

Vodja oddelka za varstvo interesov slovenskih državljanov v tujini, za mednarodno pravno pomoč in legalizacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Jožica Bračun Bokor je danes podala izjavo za medije o priprtju humanitarca, aktivista in popotnika Toma Križnarja v Južnem Sudanu, o katerem smo poročali že včeraj.

Povedala je, da je bilo zunanje ministrstvo že pred enim tednom seznanjeno s priprtjem Križnarja, obvestila pa jih je njegova soproga. "MZZ je takoj stopilo v stik s slovenskim veleposlaništvom v Kairu, ki je za konzularno zaščito potem v Sudanu zaprosil nemško veleposlaništvo. Nemški diplomat je v zaporu že obiskal Križnarja in preveril razmere. Z njimi je Križnar zadovoljen, kar je za nas zelo zelo pomirjujoče, in tudi ta diplomat že poskuša zaprositi za ponovni obisk v zaporu," je povedala Bračun Bokorjeva in dodala, da so v stalni povezavi s Križnarjevo soprogo in s pristojnimi oblastmi v Sudanu.

Ministrstvo je po njenih besedah v Sudan posredovalo dve diplomatski noti, v katerih je zaprosilo za konkretno čim prejšnjo in čim bolj ugodno rešitev zadeve. "MZZ je glede konzularne zaščite naredilo čisto vse in je stalno v stikih tako s sudanskimi oblastmi kot tudi z uradom predsednika Republike Slovenije," je še pojasnila.

Na vprašanje, česa konkretno je Križnar osumljen, je odgovorila, da uradnih informacij sudanskih preiskovalnih organov o tem še nimajo, saj je njihova preiskava še v teku. Po neformalnih informacijah pa naj bi Križnarju zasegli kamere za snemanje, prav tako naj ne bi imel ustreznega dovoljenja za potovanje po tem predelu Sudana.

Pred desetimi leti že bil zaprt v Sudanu, pred trinajstimi v Etiopiji

Sicer pa to ni prvič, da se je v Sudanu znašel za zapahi. Križnar je bil že leta 2006 dober mesec zaprt v zaporu v kraju El Fašir. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma. Dunajsko veleposlaništvo mu ga namreč ni izdalo v nekaj dneh. Tamkajšnje sodišče ga je takrat obsodilo na dve leti zaporne kazni in plačilo 2000 evrov kazni.

Prijeli so ga 21. julija 2006 in mu zasegli opremo, ki jo je imel s seboj, izpustili pa 4. septembra šele po posredovanju takratnega predsednika Janeza Drnovška. V reševanje se je takrat vključilo slovensko zunanje ministrstvo. Za njegovo izpustitev so si prizadevali tudi predstavniki Evropske unije, Nemčije, Arabske lige. Izpustili so ga na podlagi pomilostitve sudanskega predsednika Omarja al Baširja. Po pomilostitvi so ga izgnali iz države. Reševanje ga je stalo dobrih 20.000 evrov.

Leta 2003 pa je bil Križnar zaprt tudi v Etiopiji. Takrat ga je policija aretirala na območju, kjer je omejeno gibanje, saj naj bi bil tam brez potrebnega dovoljenja.

AI opozarja na obupne razmere za pripornike v Južnem Sudanu

V zaporih v Južnem Sudanu, kjer je že teden dni priprt tudi slovenski aktivist in humanitarni delavec Tomo Križnar, vladajo obupne razmere, opozarja nevladna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International.

Kot so sporočili iz AI, je več deset pripornikov zaprtih v kovinskih ladijskih zabojnikih, v katerih se temperatura hitro povzpne nad 40 stopinj Celzija. Priporniki dobijo hrano le enkrat ali dvakrat na teden in malo vode, zato jim grozi smrt. Poleg tega jih vojaki večkrat odpeljejo iz zabojnikov in jih pretepajo, so sporočili iz AI.

Po njihovih informacijah je zaradi slabih razmer v priporu v Goromu, okoli 20 kilometrov južno od Jube, umrlo več pripornikov. Tam so od lanskega novembra glede na satelitske posnetke štirje zabojniki, v katerih so zaprti priporniki.

Priporniki, večinoma gre za civiliste, so osumljeni povezav z opozicijo ali uporniško skupino in nimajo dostopa do sorodnikov, odvetnikov ali sodišča, še trdijo v AI.

AI je pozval južnosudanske oblasti, naj pripornike izpustijo ali pa jih obtožijo in jim sodijo pred neodvisnimi sodišči. "Civilisti bi morali biti priprti samo v civilnih priporih in soditi bi jim morali na civilnih sodiščih," je dejal Muthoni Wanyeki iz AI.

AI je o razmerah v Goromu obvestil južnosudanskega predsednika Salvo Kiira in ga kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil pozval, naj posreduje in ustavi kršitve človekovih pravic v tem priporu.