Slovenija podpira Rehnovo pobudo

Zunanje ministrstvo po pričakovanjih ni hotelo razkriti vsebine predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki je pricurljala v javnost. Kot je povedal uradni govorec MZZ Milan Balažic je diplomacija v času, ko potekajo pogajanja, zavezana molčečnosti. Je pa dejal, da "tisto, kar se je pojavilo v javnosti, v večji meri drži".

Kot je danes pojasnil Balažic, je Slovenija od vsega začetka predvidevala, "da je zaključek mediacije na koncu neke vrste arbitraža". Ponovil je, da je za Slovenijo predvsem pomembno, kakšni so pogoji ad hoc arbitraže, to je, ali se bo pri pogajanjih upoštevalo s strani Ljubljane zahtevana načela, med njimi stanje na dan 25. junij 1991 in načelo pravičnosti. Prav tako je Slovenija že večkrat dala vedeti, kaj je zanjo skrajna meja v teh pogajanjih – to je, da se vprašanje meje pravično razreši pred vstopom Hrvaške v unijo.

Slovenija podpira Rehnovo pobudo, saj ima realne možnosti za uspeh, prav tako pa tudi ni razloga, da ji ne bi zaupali, je še menil Balažic. "Zdi se mi, da komisar Rehn še ni odigral vseh svojih adutov," je dodal. Na vprašanje, ali je realno, da se pristopna konferenca Hrvaške z EU odvije 24. aprila, kot je predvideno, je Balažic poudaril, da je to odločitev češkega predsedstva unije.

Če bi Hrvaška podala odgovor na Rehnovo pobudo in bi tako evropski komisar razpolagal z odgovoroma obeh strani, potem bi po besedah Balažica obstajala možnost, da na tristranskih pogovorih pride do napredka, posledično pa bi imela tudi pristopna konferenca smisel. Kot je še poudaril, Slovenija za zdaj ne vidi, da bi bila Hrvaška pripravljena konstruktivno pristopiti k poskusu mediacije oz. arbitraže.

Novo tristransko srečanje

Rehn naj bi nekje okoli 20. aprila pripravlja novo tristransko srečanje s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem. Dvostransko srečanje med Žbogarjem in Jandrokovićem pa zaenkrat ni dogovorjeno.

Medtem je Jandroković v Zagrebu potrdil, da bo tristransko srečanje prihodnji teden. Ponovil je, da si Zagreb prizadeva za ureditev mejnega spora pred mednarodnim sodiščem.

Vnovič je dejal, da Hrvaška vidi izhod iz stanja, v katerem se znašla zaradi slovenske blokade pristopnih pogajanj, v ločitvi dvostranskih odnosov od pogajalskega okvira, takojšnji deblokadi pogajanj in urejanju obmejnega vprašanja na mednarodnem sodišču.

Žerjav: Rehnov predlog je škodljiv za Slovenijo

''Zaskrbljen sem nad predlogom komisarja Ollija Rehna. Predlog kot tak po moji oceni za Slovenijo ni sprejemljiv in bi ga, v kolikor ga ne bo možno dopolniti z našimi znanimi stališči, potrebno zavrniti,'' je za 24ur.com povedal poslanec SLS Radovan Žerjav, ki pa o vsebini predloga ni mogel govoriti, saj nosi oznako zaupno. Za Slovenijo bi bilo škodljivo, če bi sprejeli ta predlog, je prepričan. Če ga ne bo mogoče dopolniti bi ga morali zavrniti ''brez sramu pred tem, kaj si kdorkoli v EU misli o tem''.

''Se mi pa ob vsem tem poraja vprašanje, kaj je slovenska diplomacija pravzaprav počela v vsem tem času na tem področju,'' je dejal in dodal, da pri tem misli tako nekdanjo kot sedanjo ekipo, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Po njegovih besedah se namreč v tem predlogu rezultati dela slovenske diplomacije ne vidijo. ''Očitno je, da je bila slovenska zunanja politika neučinkovita,'' je dodal.

Rehn naj bi predlagal ad hoc arbitražo

Kot se je izvedelo v torek, naj bi Rehn predlagal ad hoc arbitražo s svetom petih arbitrov, s katero naj bi do dokončne rešitve vprašanja slovensko-hrvaške meje prišli še letos. Arbitraža pa je pravno zavezujoča za obe vpleteni strani. Predsedujočega svetu arbitrov bi imenovala Evropska komisija, ta bi si izbral dva pomočnika, po enega pa bi si izbrali Slovenija in Hrvaška.

Rehn naj bi tudi predlagal, da naj Slovenija blokado umakne, ko se bosta državi s podpisom oziroma parafom dogovorili o arbitraži. Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija ta predlog že zavrnila in naj bi blokado umaknila šele ko bosta dogovor o arbitraži ratificirala oba parlamenta in ne že samo ob sprejetju dogovora.