
"Slovenci imamo radi čokolado, na leto pojemo od štiri do pet kilogramov čokolade, kar je dokaj veliko. Rekorderji so sicer Švicarji, ki pojejo od osem in devet kilogramov, a smo Slovenci še vseeno zelo sladkosnedi," pravi Maja Žitnik Vrhovšek, direktorica marketinga in PR-ja v Muzeju čokolade.
Lastnika čokoladnice Cukerček sta imela že kar nekaj časa idejo o nekakšnem muzeju čokolade. "Želela sta najti prostor, kjer bi lahko združevala ljubezen do čokolade, torej z muzejem, delavnicami in kavarno," je pojasnila.
Za izdelavo ene same tablice čokolade potrebujejo približno 400 kakavovih zrn.
Kar nekaj časa je trajalo, preden je muzej nato 15. novembra odprl vrata na naslovu Ajdovščina 3 v Ljubljani. V zgolj mesecu dni ga je obiskalo že skoraj 9000 ljudi. "Večina naših gostov prihaja iz Slovenije, predvsem družine ter otroci iz vrtcev in šol. Mlajši obiskovalci skozi zanimive programe spoznavajo zgodovino kakava in čokolade, medtem ko dijaki poklicnih šol in študenti decembrske dni popestrijo z obiskom našega muzeja," pravi Žitnik Vrhovškova.
Decembra jih je obiskalo tudi kar nekaj šol in vrtcev, ki obisk združijo z izobraževanjem ali prazničnim zaključkom obiska Ljubljane. V zadnjem mesecu je pri njih že več kot 30 otrok praznovalo tudi rojstni dan.
"Poleg slovenskih gostov smo že pozdravili tudi obiskovalce iz Japonske, Amerike, Velike Britanije, Italije, največ pa jih prihaja iz sosednje Hrvaške," pojasnjuje sogovornica.
V pritličju se nahajata trgovina in kavarna, kamor so na topel napitek ali "kaj čokoladnega" vabljeni prav vsi. "Velikokrat kdo vpraša, če morajo za kavarno plačati vstopnino, pa jim pojasnimo, da seveda ne. Muzej se nahaja v spodnjem nadstropju in vstopnino se plača samo za tisti del," pravi Žitnik Vrhovškova.
Zanimiva je že sama pot do muzeja, ki je okrašen kot nekakšna džungla, saj se lahko v kletne prostore spustimo kar po toboganu. Če to komu ne odgovarja, se lahko seveda sprehodi tudi po stopnicah.
Lastnika muzeja sta želela predvsem, da bi imel tudi izobraževalni vidik. "Vsi imamo radi čokolado, a o njej v bistvu zelo malo vemo. Od kod je prišla, na kakšen način, kakšni so postopki obdelave, torej kako čokolada dejansko nastane – to nam je povsem nepoznano," pravi. Sprva je bila ideja, da bi se ljudje po muzeju prosto gibali, a so kmalu ugotovili, da marsikdo zgolj pohiti do točk, kjer se okuša različne čokolade.
Že dva dni po odprtju so tako vsako polno uro uvedli vodene oglede. "Res si želimo, da se ljudje tudi kaj novega naučijo," je razložila in dodala, da njihove vodnice radi pohvalijo.
Obiskovalci muzeja dnevno skupaj povprečno pojejo okoli 40 kilogramov čokolade, največ v enem dnevu so je pojedli 80 kilogramov, vsega skupaj pa so v zadnjem mesecu pojedli že več kot 1000 kilogramov čokolade.
Čokolada, ki jo lahko pokusimo v muzeju, je narejena iz kakavovih zrn, ki jih kupujejo z vsega sveta. "V muzeju imajo obiskovalci možnost poskusiti kakavova zrna iz različnih držav. Ugotovili bodo, da imajo različen okus, različno kislost in grenkobo," pravi Anjeza Fojkar Bonotelli, vodja muzeja. Med drugim imajo zrna iz Kolumbije, Ekvadorja, Gane in Madagaskarja.
Fojkar Bonotellijeva pravi, da pravzaprav veliko ljudi še nikoli v življenju ni poskusilo kakavovih zrn. Poleg tega lahko poskusijo različne čokoladne kapljice, torej čokolado, še preden je oblita z drugimi okusi. Pokusi se lahko tudi belo, mlečno in črno čokolado iz fontane. Na koncu pa obiskovalce čaka še degustacija s čokolado oblitih oreščkov in sadja, pa tudi od 10 do 15 različnih okusov čokoladnih ploščic.
Sogovornici pravita, da so ljudje navdušeni nad okusi, ki jih še nikoli prej niso poskusili, na primer čokolado z limono, čilijem ali baziliko.
Kdor želi, lahko po koncu ogleda doplača pet evrov in si sam naredi čokolado s poljubnimi posipi. "V tujini takšne delavnice stanejo od 40 do 50 evrov, zato se nam zdi, ob doplačilu vstopnine za muzej, ki stane 18 evrov, to majhno doplačilo. Tudi naše čokolade stanejo od pet do osem evrov. Izbrali smo res najnižjo ceno, opazili pa smo, da si ljudje dajo res veliko posipov gor, tako da mislim, da izkoristijo to ceno do konca," je povedala Fojkar Bonotellijeva. Poleg tega si obiskovalci čokolado sami zapakirajo in po želji tudi okrasijo embalažo.

Izdelava čokolade, pralin ali tortic pop cake
V Chocholariumu se je mogoče udeležiti tudi delavnic, in sicer delavnice izdelave pralin, čokolade ali tortic pop cake. "Ker imamo decembra toliko različnih obiskovalcev, smo se nekako omejili samo na delavnice izdelovanja čokolade," je pojasnila Žitnik Vrhovškova. Čokolado po svojem okusu lahko obiskovalci ob doplačilu izdelajo kadar koli v času odprtja muzeja.
V modelček se vlije čokolado, nato pa se ji doda okuse po želji, med drugim so na voljo lešniki, karamela, maline, sol, bazilika, semena črnega sezama, limonin posip, pomaranča in drugo kandirano sadje. "Medtem ko se čokolada hladi v hladilniku, si obiskovalci izdelajo še svojo embalažo, pravzaprav jo lahko pobarvajo na kakršno koli barvo želijo. Čokolado zavijejo v embalažo in jo vzamejo sabo. Čeprav včasih kakšni mlajši ne zdržijo in jo malo že prej pojejo," je povedala v smehu.
Povpraševanja je sicer precej tudi za izdelavo pralin in tortic, s temi delavnicami bodo začeli januarja. "Ljudi pozivamo, naj se čim prej prijavijo, ker bomo imeli kar omejeno število vsebin. Naš mojster Dušan Karan ne bo mogel odvoditi več kot treh ali štirih delavnic na dan," je povedala Fojkar Bonotellijeva.
Dodala je, da mora delavnico voditi pravi mojster čokolade, ki jih v Sloveniji ni veliko. "Mi imamo k sreči svojega. Šlo bo za daljše delavnice, trajale bodo dve uri, ker je praline dejansko kar zahtevno narediti," je razložila Fojkar Bonotellijeva in pojasnila, da je čokolado relativno enostavno narediti, praline pa so razred zase.
Ko kupujemo čokolado, moramo vedno paziti, da ima dva znaka, in sicer:
Rainforest Alliance Certified – znak za trajnostno pridelavo kakava, ki ščiti naravne ekosisteme.
Fair trade –znak za kakavova zrna, pridelana na pravičen način, ki podpira pridelovalce.
Decembra bo Chocolarium obiskal tudi Božiček
Vsako decembrsko nedeljo bo od 10. do 14. ure v muzeju tudi Božiček. "Otroci mu bodo lahko zaupali svoje želje in se z njim fotografirali," je povedala in dodala, da mu bodo napisali tudi pismo.

Poleg kavarne, muzeja in delavnic omogočajo še team buildinge in praznovanja rojstnih dni. "Podjetja potrebujejo nek prostor za zabavo, sprostitev in muzej je super izbira, da se nekaj sladkega poje, ustvari kaj novega. Poleg tega imamo december že povsem zaseden z rojstnimi dnevi," je povedala Žitnik Vrhovškova.
'Čokolada bo kmalu luksuzna stvar, ki si je ne bo mogel prav vsak privoščiti'
Strokovnjake za čokolado smo morali povpraševati tudi o cenah čokolade. Fojkar Bonotellijeva je pojasnila, da so trend podražitev začeli opažati že januarja letos. "Z decembra na januar se je skoraj čez noč cena z 2000 dolarjev (malo manj kot 1900 evrov) na tono dvignila na 10.000 dolarjev (malo manj kot 9500 evrov). Prvih nekaj mesecev letošnjega leta so še imeli neko zalogo, šele zdaj se dejansko pozna, da se je kakav podražil, ker so porabili zaloge, ki so jih dobivali po nižji ceni in je zdaj treba plačevati več," je razložila.
Dodala je, da se je lansko leto denimo podražil tudi sladkor. "Ampak takšne cene kakava še nismo videli, to se še nikoli ni zgodilo. Je vpliv podnebnih sprememb, ker so imeli pri nasadih ponekod poplave, drugje sušo. Kakavovec, ko ga posadijo, pa obrodi šele po petih ali sedmih letih. Poleg tega sadeže daje samo od 30 do 40 let, čeprav živi 100 let. V Afriki je bil to večji problem kot v Latinski Ameriki, ampak so tudi v Latinski Ameriki potem hitro zvišali cene," je povedala.
Kot še pravi Fojkar Bonotellijeva, bo kriza s kakavom trajala. "Tudi čokolada bo tako kmalu postala takšna luksuzna stvar, ker si je ne bo mogel čisto vsak privoščiti," ocenjuje in dodaja, da lahko pozabimo, da bo čokoladna ploščica še kdaj cenejša od enega evra.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.