Nebo nad prekmursko ravnico zavzeli toplozračni baloni

Konec avgusta je Murska Sobota športno obarvana, saj tam potekalo tekmovanje v letenju s toplozračnimi baloni. 

Odprto državno prvenstvo se je začelo v četrtek na letališču Rakičan, in sicer s prvim tekmovalnim poletom tik pred sončnim zahodom. S tem so se spomnili prvega pristanka toplozračnega balona v Sloveniji leta 1934, ko sta stratosferska pilota Max Cosyns in njegov asistent Nere van der Elst s svojim pristankom tedaj neznano vasico postavila na svetovni zemljevid in privabila več kot 6000-glavo množico. Njima in prvemu pristanku plinskega balona v čast so v Ženavljah že pred časom postavili tudi spomenik.

Danes zvečer bo tam potekala predstavitev skupine plinskih balonov, v soboto pa bosta tekmovanje posremili fiesta poletov in revija balonov Night glow z najbolj atraktivnimi elementi te discipline. Prireditev bodo zaključili v nedeljo z razglasitvijo rezultatov. 

Letenje s toplozračnimi baloni je atraktivna, a izjemno specifična in zahtevna tekmovalna športna disciplina. Tudi v Sloveniji je priljubljena in ima dolgoletno tradicijo. Prvi Slovenec, ki je imel na Dunaju davnega leta 1784 priložnost videti balon in je v svojih delih pisal o poletih, je bil slavni matematik Jurij Vega. Začetki sodobnega balonarstva v Sloveniji segajo v leto 1978, ko je poletel prvi balon in v košari ponesel v nebo Slavka Šorna. 

Prekmurska ravnica je že leta 1994 gostila evropsko prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni. Je primerna za letenje z baloni predvsem zaradi svojih geografskih značilnosti, primernih temperatur in vetrov. 

Slavku Šornu so kmalu sledili tudi balonarji letalci, ki so izvajali polete s plinskimi baloni na domačih in tujih tleh. Prvi stratosferski balon, ki ga je videla Slovenija, je davnega leta 1934 pristal v Prekmurju, v Ženavljah, o čemer priča tamkajšnji spomenik. Plinski baloni običajno letijo več ur ali celo dni na polet. 

Rekord v trajanju poleta z običajnim 1000 m3 plinskim balonom je 92 ur, leta 1995 ga je dosegel Gordon Bennett. Poletel je iz mesta Wil (Švica) in pristal v Rigi (Latvija). Plinski baloni dobijo vzgon že zaradi vodika ali helija, s katerim so napolnjeni, saj sta oba lažja od zraka. Piloti imajo dva načina za nadzor višine letenja balona. Če se želijo spustiti, lahko izpustijo plin skozi vrh ovojnice – kupole oziroma ventil ali počakajo, da se plin skrči zaradi nižjih večernih temperatur. Za dvig lahko piloti spustijo balast (običajno pesek ali vodo) ali počakajo na toplejše dnevne temperature.

Balonarska tekmovanja potekajo več dni skupaj. Vsak dan se navadno načrtuje dva poleta, vsak polet pa lahko vsebuje več različnih nalog, ki so opredeljene pred samim začetkom poleta, ko so znane vremenske razmere. Cilj tekmovalnih letov ni doseganje najboljšega časa, razdalje ali višine kot pri drugih športih. Tekmovanja od pilotov zahtevajo, da uporabijo svoje znanje pri upravljanju balonov nad določenim območjem. Naloge vključujejo cilje, tarče, področja za točkovanje, časovne in prostorske omejitve, ki jih mora pilot upoštevati, da dokaže svoje sposobnosti načrtovanja letenja, predvidevanja in upravljanja z balonom v danih vremenskih razmerah. Tekmovanje je pravzaprav strateška igra, v kateri tekmovalci kombinirajo več komponent, kar zahteva precej taktičnih znanj.

Svetovno prvenstvo so zaradi pandemije koronavirusa odpovedali in ga prestavili na leto 2022. Gostila ga bo ravno Murska Sobota.