Komisar Sveta Evrope za človekove pravice: Slovenija mora zaščititi najranljivejše 

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks, ki je marca obiskal Slovenijo, v danes objavljenem poročilu ugotavlja, da je Slovenija v zadnjih letih veliko storila za zagotavljanje človekovih pravic. A bo morala država ta prizadevanja še okrepiti in zaščititi najranljivejše skupine ljudi, kot so migranti, Romi, izbrisani in revni.

"Slovenija mora ostati država blaginje"

Komisar je zaskrbljen zaradi naraščajoče revščine v Sloveniji. Čeprav je stopnja revščine v povprečju EU, pa je število revnih od začetka gospodarske krize leta 2008 naraslo predvsem med otroki iz socialno ogroženih družin, starejšimi, dolgotrajno brezposelnimi in revnimi zaposlenimi, opozarja Muižnieks.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so mu odgovorili, da se je po zadnjih, junijskih podatkih stopnja tveganja revščine znižala. Izpostavili so še nižjo brezposelnost in ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev. Številke vseeno niso majhne. Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji (SILC) za leto 2016 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,9-odstotna.

To pomeni, da je v Sloveniji živelo z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, približno 280.000 oseb, kar je sicer 7000 manj kot v prejšnjem letu. Glede na prejšnje leto se je število otrok pod pragom tveganja revščine znižalo s 54.000 otrok na približno 46.000 otrok, so navedli na ministrstvu. Tako trend zniževanja revščine po lanskoletnem znižanju ostaja pozitiven, so dodali.

Opozorili so tudi na ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev. S spremembami zakona o socialnovarstvenih prejemkih se je razširil krog upravičencev do varstvenega dodatka. Spremembe pokojninskega zakona pa bodo v letošnjem letu 46.000 upokojencem s polno pokojninsko dobo zvišale pokojnino na 500 evrov mesečno, kar pa je pod pragom revščine.

Muižnieks je predlagal več ukrepov, med drugim odpravo vseh preostalih varčevalnih ukrepov. Država naj po njegovem prav tako ne sprejme pokojninske reforme, ki bi povečala revščino med starejšimi, ter se zavzame za prepoved deložacij družin z otroki. Muižnieks še predlaga, da država zagotovi pogoje za dostojno delo, vključno s prilagoditvijo minimalne plače.

"Slovenija mora ostati zvesta svoji dolgoletni tradiciji kot država blaginje, ki ščiti ljudi pred revščino," je še poudaril komisar SE. Kot je dodal, so socialna varnost, najvišja možna raven zdravstvene oskrbe, primerna nastanitev in pravični delovni pogoji osnovne človekove pravice, ki jih določa mednarodno pravo.

Na ministrstvu so poudarili, da bodo ''nadaljnje zniževanje revščine dosegli z aktivno socialno politiko, zato uvajamo programe socialne aktivacije, pri kateri gre za celovit pristop, ki naslavlja problematiko dolgotrajnih brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov socialne pomoči. Na ministrstvu verjamemo, da bodo sprejeti ukrepi in ukrepi, ki jih načrtujemo, še nadalje pripomogli k trendu padanja stopnje revščine".

Problematika prosilcev za azil 

Muižnieks ni opozoril le na problematiko revščine. "Slovenija postaja končna destinacija prosilcev za azil, zato bi jim morala nuditi boljšo podporo, vključno s skrajšanjem azilnih postopkov," je zapisal komisar. Muižnieks, ki je ostro kritiziral vsebino novele zakona o tujcih, je državo tudi pozval, naj se vzdrži aktivacije ukrepa za zaostritev pogojev za vstop tujcev ob zaostrenih razmerah, ki ga zakon predvideva. Ukrep namreč nima ustreznih varovalk, je prepričan.

Prav tako je treba po njegovem mnenju izboljšati postopke v zvezi z mladoletnimi migranti brez spremstva in otroki, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Predvsem je treba preprečiti priprtje nezakonitih mladoletnih migrantov, opozarja Muižnieks. Z otroki, prosilci za azil se morajo ukvarjati ljudje, ki so za to usposobljeni, država pa bi morala vzpostaviti sistem skrbništva, je dodal.

Opozoril je tudi na pomanjkljivosti v zakonodaji, zaradi katerih bi lahko otroci migrantov, rojeni na poti v Sloveniji, postali apatridi. Muižnieks svetuje, da Slovenija pristopi k mednarodnim pogodbam s tega področja in ustrezno spremeni zakonodajo.

Komisar državo poziva, naj več pozornosti posveti socialnemu vključevanju prosilcev za azil in migrantov. Sicer pozdravlja nekatere ukrepe, kot je ustanovitev vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov, a meni, da je treba povečati možnosti za integracijo prosilcev za azil, še posebej tistih, ki imajo veliko možnosti za priznanje mednarodne zaščite. Predlaga, da se prosilce za azil čim prej vključi v jezikovne tečaje in se jim omogoči dostop do trga dela.

Opozoril je tudi na zamike pri izplačilu socialne pomoči osebam s priznano mednarodno zaščito, zaradi česar se mnogi znajdejo v stiski. Prav tako država ne bi smela sprejemati ukrepov, s katerimi se preprečuje združevanje družin. Komisar SE za človekove pravice je državo še pozval, naj se bori proti sovražnemu govoru, predsodkom in diskriminaciji beguncev in prosilcev za azil.

Bivanjske težave Romov je treba rešiti, temo izbrisanih pa vključiti v šolske učne načrte

Muižnieks se je med obiskom v Sloveniji seznanil tudi s položajem romske skupnosti. Opazil je, da je država mnogo storila za pravice Romov in njihovo integracijo, a težave ostajajo. Izpostavil je predvsem bivanjsko problematiko, ki je najbolj akutna na Dolenjskem. 

Komisar se je v poročilu dotaknil tudi izbrisanih. Pohvalil je napredek države pri implementaciji sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice pa tudi nedavno javno opravičilo predsednika DZ Milana Brgleza vsem, ki se jim je z izbrisom zgodila krivica.

Izbris 25.000 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, iz registra stalnih prebivalcev Muižnieks ocenjuje kot "kršitev človekovih pravic, ki je povzročila hudo trpljenje na tisoče ljudem". Vlada bi morala po njegovem mnenju najti način za legalizacijo statusa preostalih izbrisanih, predvsem tistim, ki še vedno živijo v Sloveniji. Zavoljo večje osveščenosti prebivalstva o izbrisu pa predlaga, da se ta tema vključi v šolske učne načrte.