Mufti pozval vernike, da pomagajo dokončati gradnjo Islamskega kulturnega centra

Islamska skupnost je v športni dvorani na Kodeljevem obeležila praznik kurban bajram. Bajramsko molitev je vodil mufti Nedžad Grabus, ki je zbrane vernike povabil, da so v skladu s svojim prepričanjem in možnostmi ob projektu Islamskega in kulturnega centra v Ljubljani ter pomagajo dokončati njegovo gradnjo.

"Zgraditi džamijo ali zasaditi drevo je v naši veri pohvalno delo, ker džamija simbolizira Božjo hišo na Zemlji in je mesto, kjer se odvija in razvija življenje, povezuje nižji in višji svet, minljivost in večnost, posamezno in splošno. Podobno kot neko drevo živi in daje plodove, tudi džamija vzgaja ljudi in daje svoje plodove," je povedal mufti. Projekt Islamskega kulturnega centra v Ljubljani je po njegovih besedah edinstven projekt, ki je zaznamoval našo generacijo.

"Živimo v času, polnem izzivov, negotovosti in neznank," je dejal Grabus in dodal: "V času velikih sprememb na svetovni ravni kot manjšinska skupnost preživljamo nenehne preizkušnje pripadnosti demokratičnim načelom in svoboščinam (...) Vedno je treba prositi Vzvišenega Boga in pričakovati, da bodo ljudje ohranili zdrav razum, dobroto, človeškost ter da bo svetovna oblast ostala pravična in poštena, predana vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic in svoboščin." Pozval je k molitvi "Vzvišenega Boga, naj nas varuje pred nasilneži in nasiljem ter podari mir vsem ljudem v Sloveniji in na svetu".

Praznik je tesno povezan z obredom romanja v Meko, ki se ga je letos v organizaciji Islamske skupnosti v Sloveniji udeležilo tudi 17 romarjev iz Slovenije.

"Kurban bajram je praznik, ki nas poveže v močno skupnost vernikov, predano veri v Enega Boga in odločno pri opravljanju dobrih del. Človeško življenje na Zemlji je polno različnih izzivov in skušnjav, zato so prazniki priložnost za duhovno obnovo in navdih, ki naredi naše življenje popolnejše in bolj smiselno," je dejal že v uvodu. 

'Potovanje na hadž ni turistično potovanje'

Kurban bajram in romanje v Meko vernike spominjata na poslanca Ibrahima oziroma Abrahama, "ki je bil graditelj Kabe, simbolne črne kocke v Meki, ki predstavlja vero v enega Boga in proti kateri se vsi muslimani sveta obračajo v času molitve." Dolžnost hadža oziroma romanja v Meko je ena od praktičnih islamskih dolžnosti, ki naj bi jo enkrat v življenju opravil vsak polnoleten, zdrav, razumen in finančno sposoben vernik. Na romanju se verniki v belih oblačilih poenotijo v molitvi in iskanju Božjega odpuščanja, predstavlja pa "podobo splošne enakosti vseh ljudi pred Bogom, med katerimi ni razlik v barvi kože, kot tudi ne glede na premoženjski ali družbeni status".

V Sloveniji so bajramsko molitev organizirali tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu.