Mučiteljem živali se od danes obetajo strožje kazni. Uveljavlja se namreč novela kazenskega zakonika, ki zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali. Novela kot kaznivo dejanje določa organizacijo borb živali in vzrejo živali za borbe, kar je bilo doslej opredeljeno kot prekršek.
Vendar pa se zakon ne uveljavlja v obliki, kot so si želeli predlagatelji - ZL, ki so zakonodajni predlog pripravili na pobudo društva Ustavimo pasje borbe in ga vložili s podpisi koalicijskih poslancev. Za predlog so se odločili v prepričanju, da je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva, pregon mučiteljev živali pa zaradi tega pogosto ni mogoč.
Vendar se je na pristojnem odboru zgodil preobrat, koalicijski poslanci so zaradi nestrinjanja vlade s predlogom novele tega omilili z dopolnili.
Prvotni predlog je namreč predvideval bistveno strožje ukrepe - sodišče bi v primeru mučenja lastniku žival odvzelo, prav tako bi mu lahko prepovedalo lastništvo in stike z njo. Kot kaznivo dejanje je izrecno določilo spolno zlorabo živali, organiziranje in sodelovanje v živalskih borbah, zanemarjanje živali ter načrtno parjenje živali za namene živalskih borb.
Do zdaj razmeroma nizke kazni
Doslej so bile za mučenje živali predvidene razmeroma nizke kazni. Za surovo ravnanje z živaljo je bila predvidena denarna kazen oziroma do leto zapora. Do dve leti zapora pa se je predvidevalo, če je storilec mučil več živali, ali je mučeno žival trajno hudo pohabi oziroma je ta poginila. Po prvotnem predlogu pa bi se mučenje živali lahko izreklo do pet let zapora, za organizacijo pasjih bojev pa do osem let zapora.
Vlada pa je opozorila, da nekaterih predlaganih rešitev v praksi ne bo mogoče izvajati, nekatere pomenijo dokajšen odstop od sistematike kazenskega materialnega prava, pa tudi širše kaznovalnega prava in v tem delu lahko vodijo tudi do neskladnosti z ustavo. Zato so predlog v celoti zavrnili, v primeru, da bi se njegova obravnava nadaljevala, pa so predlagali dopolnila.
In koalicija je na seji pristojnega odbora postregla prav z dopolnili, s katerimi je omilila prvotni zakonski predlog in tako naletela na kritike več poslancev, saj da novela ne prinaša več celovitih rešitev. Kljub temu pa je predlog novele dobil podporo, češ da je vendarle korak v pravo smer.
Tako spremembe zakonika, ki se danes uveljavljajo, le zvišujejo kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali (do enega oziroma treh let zapora). Med novimi kaznivimi dejanji pa se kot kaznivo dejanje določa le organizacija borb živali, ki je bila po dosedanji zakonodaji opredeljena kot prekršek.
Po informacijah društva Ustavimo pasje borbe se namreč v Sloveniji posamezniki že več kot 20 let ukvarjajo s selektivno vzrejo in prodajo psov, namenjenih pasjim bojem. Takih legel je v Sloveniji okoli 20, pse pa se prodaja po celem svetu, so ugotovili v društvu.
Prva zaporna kazen šele leta 2011
Prvo zaporno kazen zaradi mučenja živali pa so na slovenskih sodiščih izrekli šele leta 2011. Takrat so v Kopru na mesec dni za zapahi obsodili moškega, ki je svojega psa kruto zanemarjal, imel na prekratki verigi, pes je bil podhranjen, na sebi je imel na stotine zajedavcev in gnojnih ran, zaradi česar živali ni bilo več pomoči in so jo morali uspavati.
Kmalu zatem je odmevala trimesečna zaporna obsodba za moškega, ki je sosedovega psa zavezal za avto in ga po cesti vlekel do smrti, pa tudi polletna zaporna kazen za pomurskega kmeta, ki je do smrti izstradal 22 glav govedi.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo sicer leta 2010 izrečenih deset sodb zaradi mučenja živali, leto kasneje pa osem. V letu 2012 si jih našteli 14, leto kasneje štiri več, predlani pa šest. Prekrškov po zakonu o zaščiti živali pa je bilo lani 1311, kar je za 6 odstotkov več kot leto pred tem.
KOMENTARJI (184)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.