Mreža 0,0: Vožnja pod vplivom alkohola je nedopustna

V Hostlu Celica so se danes zbrale nevladne organizacije ICK Inštitut za civilizacijo in kulturo, IMZTR – Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj ter Zavod VOZIM, ki so se združile v Mrežo 0,0 – združenje organizacij za drugačen odnos do alkohola.

Namen današnjega srečanja je bila podpora predlogu sprememb zakona o pravilih cestnega prometa, in sicer v delu, ki se dotika vožnje pod vplivom alkohola. V njih so prepoznali tako pomembno in simbolično težo kot koristne praktične korake v smeri družbe z 0,0 alkohola pri vožnji.

Alkohol je močno prisoten v slovenski kulturi, "nalijmo si čistega vina" pa globoko zakoreninjena prispodoba, ki ob tem – da je "v vinu resnica" – govori, naj neko temo ali problem nagovorimo pošteno in odkrito, je zbrane nagovoril Andrej Brglez iz ICK.

"In če smo v resnici pošteni in odkriti ter pogledamo na problem trezno, si moramo priznati, da imamo še vedno velike težave z odkritim obsojanjem pri nas še vedno zelo razširjene prakse, ki tolerira pitje alkohola in vožnjo," je poudaril Brglez. 

Trenutno namreč ni nobenega ukrepa, s katerim bomo v hipu doživeli streznitev, za to pa je potreben prav vsak učinkovit ukrep, kjer se lahko pomaknemo za vsaj korak bližje k cilju 0,0 alkohola v prometu, pravijo pobudniki spremembe zakona. 

Dejstvo, da je bilo lani 1.486 povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti pa je bila 1,43 promila, je zastrašujoče in ga ne smemo prezreti, so še povedali.

"Zaradi alkohola, ki je močno prisoten na naših cestah, namreč še vedno umre preveč ljudi, ogromno se jih hudo telesno poškoduje, hkrati s sabo prinaša premnoge družinske tragedije in težke zgodbe, s katerimi se ne moremo in ne želimo več sprijazniti."

"Ko govorimo o pridržanju, se omilitev zakonodaje iz 2010 zelo pozna v praksi. Še v letu 2012 smo imeli 2.422 pridržanih, lani pa le 260. Alkohol pa je kljub temu še vedno enako prisoten na cestah," pa je povedal David Razboršek iz Zavoda VOZIM in dodal, da je "čas, da iz cest popolnoma odstranimo alkohol, zato pozivamo vlado in poslance, da nemudoma sprejmejo zakon. Hkrati pa se ne skrivajo za širšim kontekstom, saj bodo tako stvari obstale na mestu, kot se je že večkrat zgodilo."

Dostopnost alkohola opitim in mladoletnim 96-odstotna

 "Zaskrbljujoč je podatek, da je dostopnost alkohola mladoletnim in opitim do 96-odstotna, kar dokazuje, da se zakoni ne spoštujejo. Za to moramo prevzeti odgovornost vsi, od nadzornih organov, staršev in gostincev. Znižanje dovoljene mere alkohola v krvi, ki se mora progresivno zniževati proti 0,0, je pravo sporočilo, ki ga dajemo mlajšim generacijam," pa je poudaril dr. Andrej Martin Vujkovac, predstavnik IMZTR. 

Delo z mladimi na terenu nam govori, da se lahko nadejamo drugačne prihodnosti, saj dojemajo alkohol in vožnjo drugače kot starejše generacije, so povedali pobudniki. Menijo, da se preventivne aktivnosti v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah, ki so se pričele pred desetimi leti, pri današnjih 18-letnikih poznajo. 

Predlog spremembe zakona o pravilih cestnega prometa, pripravljenega s strani Javne agencije RS za varnost prometa in ministrstva za infrastrukturo, kjer je predlagano znižanje dovoljene meje alkohola z 0,5 na 0,2 promila v prometu in obvezno pridržanje alkoholiziranih voznikov pri 1,1, pa v Mreži 0,0 pozdravljajo in pozivajo poslance, da ga brez glasov proti sprejmejo.

To je namreč eden izmed ključnih korakov, da se bo spremenilo zavedanje javnosti in odnos do alkohola in vožnje, menijo.

Brglez, ki poudarja, da je preveč toleranten odnos do vožnje pod vplivom alkohola zakoreninjen v našo družbo, se tudi sprašuje: "Ali mora res vedno počiti, da se zavemo, da se nas nekaj dotakne ..."  Poudarja še, da oni nimajo nič proti alkoholu, temveč proti temu, kako slovenska družba dojema alkohol in vožnjo. 

Osebno zgodbo je z nami delil 42-letni Vladimir Peterlin, ki je pod vplivom alkohola imel prometno nesrečo, zaradi katere je danes tetraplegik. 

In kaj pravijo naključni vozniki o novem predlogu za znižanje stopnje alkoholiziranosti? Od "Tisti, ki bo pil, bo pil, nimajo veze kazni, v glavi je vse" in "Ne vem, če bo to dovolj. Kdor ni bil dovolj osveščen z 0,5, tudi z 0,2 ne bo," do tistih, ki so prepričani, da je nula nula prava rešitev, "pa ne spreminjat kar naprej". 

Mnogi vozniki so prav tako zmedeni glede tega, kaj pravzaprav pomeni 0,5 in kaj 0,2: "Dajmo na nič nič in to je to, ker drugače samo še zmedemo s tem voznike." 

Pa lahko ti ukrepi pijane voznike umaknejo s cest? Brglez pravi, da ni enega ukrepa, s katerim bi lahko rešili problem, je pa to prava pot, pravo sporočilo. 

Politiki neenotni

Politika glede dovoljene stopnje alkohola v krvi ni enotna. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek predlaga znižanje meje in tudi precej ostrejše kazni za uporabo mobilnika med vožnjo, ostale koalicijske stranke nad zaostritvijo pravil niso navdušene. 

Poslanec SD Predrag Baković na primer ocenjuje, da represija ni tista, ki je ključna in najbolj pomembna; treba je poseči tudi po drugih ukrepih in programih, ki bodo na vzgojen in strokoven način poskušali pristopiti do problematike. Podobnega mnenja so tudi v SMC, ki menijo, da bi pred kakršnokoli spremembo najprej pogledali, kaj o tem pravi stroka. 

V osnovi sicer tak predlog zveni dobro, dodajo v AMZS, a da so največkrat povzročitelji hudih prometnih nesreč tisti, ki imajo v krvi bistveno več alkohola. Na Agenciji za varnost prometa so sicer predlagali, da bi tiste, ki imajo v krvi več kot 1,1 grama alkohola, obravnavali kot kaznivo dejanje. 

Kako je v tujini? 

Naša južna soseda je pred dobrim desetletjem imela omejitev 0,0, ki so jo leta 2008 spremenili v 0,5, razen za mlade in profesionalne voznike. Leta 2007 je na hrvaških cestah umrlo 619 ljudi, lani pa 317, torej skoraj pol manj. Leta 2007, ko je torej veljalo 0,0, so pijani vozniki povzročili 164 smrtnih žrtev ali dobro četrtino vseh, lani pa 72 žrtev ali dobro petino vseh. Zvišanje na 0,5 promila na Hrvaškem ni poslabšalo prometne varnosti, kar kaže, da so tudi pri njih najbolj problematični vozniki, ki vozijo s precej več kot 0,5 promila.

V Evropski uniji ima deseterica držav popolno prepoved vsebnosti alkohola za mlade voznike, kar velja tudi pri nas. Popolno prepoved alkohola med vožnjo  za vse voznike pa imajo Madžari, Romuni, Čehi in Slovaki. Mejo, ki jo je predlagala Bratuškova, pa imajo Estonci, Poljaki in Švedi. 

Nekatere države, med drugim tudi Nemčija, kazni podvajajo ali celo potrojijo, če se omejitve vožnje pod vplivom alkohola ponavljajo. V Združenem kraljestvu, zanimivo, imajo Škoti omejitev 0,5, ostali deli kraljestva pa dovoljujejo celo 0,8 promila alkohola. A njihove kazni so stroge – če na Otoku povzročite smrt zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vas lahko doleti celo do 14 let zaporne kazni. Glede na število prebivalcev pa je smrtnih žrtev na cestah pol manj kot pri nas.